Na vabilo urednika knjige Kvalitativno raziskovanje v interdisciplinarni perspektivi dr. Franeta Adama sem se včeraj, 20. junija 2012, udeležil predstavitve tega zbornika v prostorih Inštituta za razvojne in strateške analize v Ljubljani. Urednik je poudaril, da je pobuda za izdajo zbornika pravzaprav v čudenju (ki je klasičen aristotelovski motiv za modrovanje in raziskovanje), kako hitro se je kvalitativna metodologija uveljavila v našem prostoru in v potrebi, da bi obeležili nov val prizadevanj na tem področju. Od 70-tih let dalje se je kvalitativno raziskovanje uveljavilo na družboslovnih področjih, razširilo pa se je tudi na nedružboslovna področja, kot so medicina, biomedicina, dodal bi še zdravstveno nego. Ob tem je urednik spomnil, da so že raziskave avtorjev 'utemeljene teorije', Glaserja in Straussa (Strauss in Corbinova) segle na področje medicine in zdravstvene nege (gl. moje prejšnje bloge), tako da sedanje aplikacije na tem področju pravzaprav nadaljujejo neko tradicijo, ki je sicer bolj akcidentalne narave in ni povezana z bistvom te metodologije.
Bistveno za to metodologijo pa je, da je - kljub temu, da je tehnična raven raziskovanja in analize relativno neodvisna od epistemološke, kar sem pripomnil - vendarle epistemološka nadgradnja pozitivistične metode. Kot po mojem ustrezno poudarja Adam, tako imenovani kvalitativni pristop ne zamenjuje pozitivistične metode, ampak jo vključuje in obenem presega na način Heglovske 'Aufhebung'. Zato je danes zelo aktualna kombinacija kvalitativnih in kvantitativnih metod, pa spet ne mehanična 'souporaba' ampak se razvijajo metodologije, ki skušajo smotrno povezati obe metodi v okviru dane raziskave.
Ker nameravam posameznim prispevkom iz tega zbornika posvetiti še naslednje sestavke, naj tu navedem le poglavja te knjige.
Ni komentarjev:
Objavite komentar