ŽENSKI POGLED NA USPEŠNO STAROST

Tanja Žmauc

Seminarska naloga pri predmetu Kvalitativna metodologija (nosilec dr. Blaž Mesec) na doktorskem programu Socialna gerontologija v okviru Alma mater Europea, Evropski center Maribor

POVZETEK

Število starejših žensk presega število starejših moških v Sloveniji in po Evropi. Podatki kažejo, da je veliko starih žensk osamljenih in živi v revščini. Namen raziskave je ugotoviti kako razmišljajo delovno aktivne ženske o starosti. Cilj raziskave je ugotoviti katere asociacije se jim pojavijo v mislih ob besedi starost, kakšna je njihova vizija prihodnosti ter katere aktivnosti izvajajo kot naložbo v aktivno in uspešno starost. Kvalitativna raziskava je izvedena s pomočjo delno strukturiranega intervjuja, na osnovi zbiranja podatkov z ustnimi vprašanji in odgovori, odprtega tipa. Ugotovitve so pokazale, da anketiranke na starost v največji meri asociirajo besede bolezen, vnuki in rekreacija. Sicer pa starost idealizirajo ter se zavedajo, da je potrebno zelo zgodaj misliti na uspešno starost ter izvajati aktivnosti, ki k temu pripomorejo. Uspešna starost je cilj vsakega posameznika, vendar ni samoumevna. Zato je zelo zgodaj potrebno pričeti razmišljati o njej.

KLJUČNE BESEDE: Ženske, starost, stereotipi, vizija, aktivnosti, kvalitativna metoda

1 UVOD

Ameriška pisateljica May Sarton je ob neki priliki izjavila, da starost nikogar kaj prida ne zanima, dokler sam ne postane star (Oakley, 2007, str. 107), v Krpič (2011, str. 109). Kakovostna starost je v veliki meri odvisna od navad, sprejemanja načina življenja že v zgodnjih, aktivnih letih. Splošni, preventivni in drugi ukrepi ter prizadevanja za zdrave življenjske navade in zdrav način življenja od njegovega začetka dalje, nas torej vodijo po poti v zdravo staranje. Tudi od vsakega posameznika je odvisno, kako bo usmerjal ta proces, da bo v svojih poznih letih živel čim bolj kakovostno, polno in zdravo življenje (Bogdan, 2009, str. 5). V Evropi in Sloveniji število starih žensk za več kot enkrat presega število starih moških. V povprečju ženske živijo dlje in pogosto preostanek življenja preživijo kot vdove. Ženske so pogosteje kot moški podvržene revščini in osamljenosti.

Po zadnjih statističnih podatkih je bilo v Sloveniji ob začetku leta 2013 skoraj 2.059.000 prebivalcev, od tega jih je bilo starejših od 64 let nekaj več kot 352.000 ali 17,1 %; med prebivalkami je bilo starejših 20,2 %, med prebivalci pa 13,9 % (delež starejših moških je bil torej nekoliko manjši od deleža starejših žensk). Med prebivalci, starimi 85 ali več let, so pri ženskah izrazito prevladovale vdove (75 %). (Statistični urad Slovenije, 2013).

1.1 Starejše ženske in zdravje

Ženske so zaradi daljše pričakovane življenjske dobe in večje dovzetnosti za določene bolezni bolj izpostavljene kroničnim in degenerativnim boleznim, s tem pa je tudi bolj ogrožena kakovost njihovega življenja. Glavni dejavniki tveganja, ki jih je treba obravnavati tudi v medsebojni povezavi, so visok krvni pritisk, visok krvni sladkor, premalo gibanja, kajenje, čezmerna telesna teža in debelost, visoka raven holesterola in hormonske spremembe zaradi menopavze pri ženskah V nadaljevanju iz Poročila Evropskega parlamenta (2012) povzemam najpogostejše bolezni, ki pestijo starejše ženske:

· degenerativne bolezni – zlomi zaradi osteoporoze, revmatoidni artritis in osteoartritis, kap, inkontinenca in rak – veliko pogostejše kot pri moških iste starosti. Enako velja za progresivno invalidnost, ki jo povzročajo psihomotorične motnje ali zmedenost in demenca (npr. Alzheimerjeva bolezen), ki je z leti vse pogostejša.

· podatki Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) navajajo najpogostejše oblike tumorjev, odkritih pri ženskah, rak na dojkah (29,7 %), rak debelega črevesa in danke (13,5 %) in rak na pljučih (7,4 %);

· demenca je pogostejša pri ljudeh, starejših od 65 let (prizadene približno eno dvajsetino ljudi po 65. letu, eno petino ljudi po 80. letu in eno tretjino ljudi po 90. letu); razširjenost te bolezni je pri starejših ženskah na splošno večja kot pri starejših moških;

· depresija in tesnoba sta hudi obliki duševne motnje, katerima so ženske bolj izpostavljene kot moški; ker WHO ocenjuje, da se pogostost te motnje pri ženskah v starostni skupini nad 65 let v Evropi giblje med 2 % in 15 %;

· za multiplo sklerozo je zbolelo že okrog 600 000 Evropejcev, večinoma žensk; to je najpogostejša oblika nevrodegenerativne motnje in ena od glavnih povzročiteljic netravmatske invalidnosti pri starejših ženskah.

1.2 Starejše ženske in revščina

Celotna stopnja tveganja revščine je v Sloveniji v letu 2012 znašala 13,5 %, samo za starejše osebe (tj. stare 65 ali več let) pa je znašala 19,6 %. Pri starejših moških je bila ta stopnja nižja od slovenskega povprečja, in sicer je bila 11,7-odstotna, pri starejših ženskah pa je bila kar 25-odstotna. Glede na tip gospodinjstva je bila stopnja tveganja revščine v enočlanskem gospodinjstvu osebe, stare 65 ali več let, pri moških 33,3-odstotna, pri ženskah pa 44-odstotna. (Statistični urad Republike Slovenije, 2013).

V raziskavi z naslovom Revščina in materialna deprivacija starejšega prebivalstva (Stropnik, 2010, str. 15 – 16) podobno ugotavljajo, da od žensk, starih 65 let in več, skoraj vsaka četrta živi v samskem gospodinjstvu. Vse to so vzroki za visoko stopnjo tveganja revščine med ženskami (tudi v primerjavi z moškimi). V letih 2005-2007, je bilo relativno revnih skoraj 26% žensk, starih 65-74 let. Še veliko slabši je bil položaj tistih žensk, ki so živele v samskih gospodinjstvih. Že v starosti 55-59 let jih je bilo relativno revnih nekaj manj kot dve petini, v starosti 65-74 let pa več kot polovica.

1.3 Starejše ženske in osamljenost

Znano dejstvo je, da ženske živijo dlje, zato je verjetnost, da bodo preostanek življenja preživele same, velika. Tudi statistika kaže, da ženske preživijo zadnja leta svojega življenja v veliki večini kot vdove. Izguba zakonskega partnerja je prelomen trenutek v življenju starejše ženske, kateremu z veliko verjetnostjo sledi osamljenost in socialna izolacija. Thomopoulou (2010) v Singh in Kiran, (2013, str. 12) navaja, da ima zakonski stan pomemben vpliv na kakovost življenja in osamljenost starejših, saj imajo poročene ženske višjo kakovost življenja kot razvezane in vdove. Osamljenost je najpogostejša pri starih ljudeh, tudi zaradi tega, ker je starostnik povezan z manjšim številom oseb. To čustvo povečuje tudi zavedanje, da drugim ni potreben v tolikšni meri kot nekoč. Pomemben dejavnik osamljenosti je odhod otrok od doma (Liu, 2007) v Singh in Kiran (2013, str. 12). Življenje z odraslim otrokom prinaša zaščito pred osamljenostjo, vendar to ni enakovredno partnerskemu odnosu (Gierveld, J. J., 2011) v Singh in Kiran (2013, str 13). Po ugotovitvah avtorja je medgeneracijska podpora ključna pri zmanjševanju osamljenosti starejših. Za zmanjšanje osamljenosti v situaciji, ko otroci zapustijo dom, je zelo pomembna tudi socialna podpora prijateljev, sosedov in drugih služb ter inštitucij.

Prav tako se starostnik počuti osamljenega in odvečnega, ko se mu vsiljuje način življenja, ki mu je neznan. Osamljenost je v največji meri posledica socialne izolacije. Mnogokrat pa okolica, predvsem mlajši tega niti ne opazijo. Stari človek zaradi osamljenosti začne čustveno životariti, postane apatičen, pasiven in neaktiven. Osamljenost je pogosto pozitivno povezana z depresijo. Podobno ugotavljata Peplau in Perlman (1982) v Singh in Kiran (2013, str. 12), ko navajata, da so osamljeni ljudje po navedbah manj srečni, manj zadovoljni, bolj pesimistični ter trpijo zaradi več depresivnih simptomov kot ljudje, ki niso osamljeni. Osamljenost pa ni vedno samota. Osamljenost je lahko kot posledica pomanjkanja socialne mreže in družbenih odnosov, je lahko zelo negativna, boleča ter predvsem subjektivna izkušnja. Samota je izbor posameznika in je lahko tudi pozitivna izkušnja.

1.4 Starejše ženske in javna politika

Problema žensk v starosti se torej zavedajo vse evropske države in tako je tudi leta 2011 Odbor za pravice žensk in enakost spolov evropskega parlamenta, izdal resolucijo o razmerah žensk, ki se približujejo upokojitveni starosti. V poročilu med drugim navajajo naslednje razloge:

· enakost med spoloma in nediskriminacija sta med drugim tudi na podlagi starosti, temeljni načeli Evropske unije, zajeti v Pogodbi o delovanju Evropske unije, in dva izmed ciljev in nalog Skupnosti,

· ker je v strategiji Evropa 2020 določen kot glavni cilj 75–odstotna stopnja zaposlenosti za ženske in moške in zmanjšanje števila oseb, ki živijo na pragu revščine, za dvajset milijonov, ker je za uresničitev obeh ciljev odločilna starostna skupina žensk, starejših od 50 let, saj je za njih značilna visoka stopnja revščine in brezposelnosti,

· ker vztrajni obstoj stereotipov zmanjšuje možnosti zaposlitve, usposabljanja in napredovanja starejših žensk in je deloma odgovoren za povečano tveganje revščine v starosti, ker je v letu 2008 tveganje revščine med starejšimi ženskami znašalo 22 %, med starejšimi moškimi pa 16 %,

· ker je med osamljenimi starejšimi osebami vse več žensk, kar je posledica naraščajoče stopnje ločitev in krajše življenjske dobe moških; ker so vdove in samske starejše ženske na splošno bolj izpostavljene revščini, osamljenosti in družbeni izključenosti,

· ker je bila stopnja zaposlenosti žensk, starih od 55 do 64 let, v letu 2009 37,8 %, stopnja zaposlenosti moških enake starosti pa 54,8 %,

· ker so razlike v ekonomsko-socialnem statusu večinoma zakoreninjene v tradicionalni delitvi vlog glede na spol, pri kateri se meni, da je odgovornost moških predvsem, da preživljajo družino, žensk pa, da opravljajo neplačana gospodinjska dela in skrbijo za družinske člane, vključno za razširjeno družino,

· ker je pri ženskah bolj verjetno, da bo njihova poklicna pot počasnejša, krajša in/ali prekinjena, njihovi povprečni zaslužki pa nižji kot pri moških, kar se odraža v večji razliki v plačah med spoloma in ustvarja razlike med spoloma pri prispevkih za osebne pokojninske račune, s tem pa se povečuje tveganje revščine žensk v starosti,

· ker so na trgu dela ženske pogosto obravnavane kot „stare“ veliko prej kot moški enake starosti; ker 58 % Evropejcev meni, da je diskriminacija na podlagi starosti zelo razširjena.

1.5 Diskriminacija starejših žensk

Diskriminacija starejših ima negativen vpliv na družbo na splošno in še posebej škodljiva je za ženske. Dejstvo je, da ko ženska postane stara, ji dejanska vrednost pada. Življenjske izkušnje in znanja, ki jih zbirajo v daljšem časovnem obdobju ne pomenijo veliko. Ženske so videti manj vredne, manj tržne in manj vidne. Tukaj prihaja do zanimivega paradoksa. Ko ženska pride v obdobje, ko ima veliko izkušenj, ko ima veliko ponuditi družbi, postane stara in neuporabna. Praktično postane nevidna. Odbor za pravice žensk in enakost spolov Evropskega parlamenta v svojem poročilu (2011) poudarja, da so starejše ženske gospodarski vir in zakladnica izkušenj ter nudijo pomembno pomoč skupnosti in družinam kot oskrbovalke odvisnih oseb, pa tudi kot svetovalke v zadevah, povezanih z delom, pri čemer se ne sme pozabiti njihovih širokih poklicnih izkušenj in dejstva, da pomagajo pri ohranjevanju podeželskega okolja.

Tako imenovana »gerontophobia« je zelo diskriminatorna predvsem do starejših žensk, saj jih dosledno ocenjuje na podlagi njihovega videza, medtem ko so moški bolj merijo s svojimi dosežki in bogastvom (Baugh, 2009, str. 2). Diskriminacija starih ljudi ne vpliva samo na starejše, temveč lahko povzroči po nepotrebnem strah pred staranjem pri mladih ženskah. Velik vpliv pri podpori diskriminacije starejših žensk imajo mediji. Starejša ženska kot javna podoba je praktično »izbrisana« iz medijev, reklamnih sporočil, naslovnic revij in drugih javnih občil.

2 PROBLEM

Na osnovi teoretičnih predpostavk lahko postavimo tri raziskovalna vprašanja:

1. Kako ženske dojemajo proces staranja?

2. V kakšni vlogi se vidijo v starosti?

3. Kakšna je njihova priprava na uspešno starost?

3 METODA

3.1 Področja zanimanja

Zanima me pogled na starost s stališča delovno aktivnih žensk, različnih starosti. Predvsem kakšna je njihova predstava o starosti, vizija starosti in kakšne so danes njihove aktivnosti, ki bodo dolgoročno pripomogle k večji varnosti in zadovoljstvu v starosti. Prav tako nas zanima pogled na starost s strani starejše, upokojene ženske.

3.2 Viri podatkov, gradivo, vodilo za intervju ali opazovanje

Za študijo primera sem uporabila:

· Kvalitativno metodo zbiranja podatkov na osnovi pol-strukturiranega intervjuja.

Pred izvedbo intervjuja zapišem osnovne podatke o posamezni anketiranki. Starost, stopnja izobrazbe, delovna aktivnost, zakonski stan in geografsko področje iz katerega izhaja. Na osnovi povedanega s strani intervjuvank sem zapisala ključne odgovore in jih uredila tako, da jih je možno lažje brati in razumeti.

· Dobljene rezultate sem povezala s teoretičnimi vsebinami in jih uredila v smiselno celoto.

3.3 Raziskovanke

Izbrala sem pet udeleženk, različnih starosti, od 20 – 60 let. Intervjuvanke izhajajo iz mojega delovnega okolja (3), ena iz moje soseščine, ena je moja prijateljica iz glavnega mesta. Intervjuji so potekali individualno. Vzorec anketirank je raznolik. Vse razen prve imajo najmanj višjo izobrazbo, tri od petih so zaposlene v razmeroma varnem in udobnem javnem sektorju, ena je študentka in ena podjetnica. Anketirankam sem zagotovila anonimnost in jih v študiji primera »poimenovala« s črko. Osnovne značilnosti anketirank so pregledno prikazane v tabeli.

Želela sem pridobiti še en pogled na uspešno starost in to s strani osebe, ki dejansko že živi v pokoju. Z njo sem opravila širši intervju v katerem me je zanimalo predvsem njeno dojemanje starosti v aktivnem življenju, doživljanje prehoda v pokoj in preživljanje časa kot upokojenka.

Tabela 1 RAZISKOVANKE

Raziskovanke	A	B	C	D	E
Starost	20 let	30 let	40 let	50 let	60 let
Izobrazba	Srednješolska	visoka strokovna	magisterij	visoka strokovna	višja strokovna
Delovna aktivnost	študentka	zaposlena v javnem sektorju	podjetnica	zaposlena v javnem sektorju	zaposlena v javnem sektorju
Stan	samska	samska z otrokom	poročena z otroci	poročena, brez otrok (pastorki)	poročena z otroci
Geografsko področje	Ormož	Murska Sobota	Ljubljana	Lenart	Murska Sobota

3.4 Postopek zbiranja podatkov

Vsem intervjuvankam iz tabele 1 sem postavila tri vprašanja. Pri prvem in zadnjem vprašanju sem njihove odgovore zaradi večje preglednosti prikazala tudi v tabeli. Imena in priimke intervjuvank sem kodirala z veliko črko abecede (npr.: anketiranka A).

Intervju je po uvodnem zbiranju splošnih podatkov vseboval tri vprašanja:

Katerih je prvih pet (asociacij) besed na katere pomislite ob besedi starost?

Anketiranke prosim, da navedejo prvih pet asociacij, na katere pomislijo ob besedi starost.

Kako si predstavljate prizor v katerem vidite sebe kot starejšo osebo?

Z drugim vprašanjem sem želela vedeti kakšna je njihova predstava o starosti. Prosim jih, da opišejo prizor v katerem vidijo sebe, ko bodo stare.

Ali izvajate kakršne koli aktivnosti za uspešno starost, ali se zgolj prepuščate družbeni skrbi?

V zadnjem vprašanju me je zanimalo kakšne in ali sploh so njihove aktivnosti danes, za uspešno starost.

3.5 Urejanje podatkov, kodiranje in analiza

Odgovore na prvo vprašanje »Katerih je prvih pet (asociacij) besed na katere pomislite ob besedi starost?« zapišem v zaporedju po navedbah raziskovank. Pozneje odgovore vseh udeleženk pregledno prikažem v tabeli 2. Na osnovi odgovorov poskušam razvrstiti odgovore v pozitivne in negativne kategorije in jih barvno označim tako, da so pozitivni odgovori obarvani z rumeno, negativni pa s sivo barvo. Odgovore interpretiram na osnovi lastnega razmišljanja in izkušenj in na osnovi teoretičnih izhodišč iz literature.

Drugo vprašanje se nanaša na pogled v prihodnost. Anketiranke vprašam kakšna je njihova vizija prihodnosti in jih prosim, da opišejo prizor v katerem vidijo sebe v starosti. Ključne odgovore dobesedno navedem in jih interpretiram na osnovi lastnega razmišljanja in izkušenj in na osnovi teoretičnih izhodišč iz literature.

V tretjem vprašanju »Ali izvajate kakršne koli aktivnosti za uspešno starost, ali se zgolj prepuščate družbeni skrbi?« skušam dobiti odgovor kako se ženske pripravljajo na starost. Ključne odgovore dobesedno navedem in jih zaradi boljše preglednosti še predstavim v tabeli. Iz tabele poskušam razbrati povezave med odgovori in na ta način ugotoviti katere so najpogostejše aktivnosti, ki jih raziskovanke izvajajo za uspešno starost. Odgovore interpretiram na osnovi lastnega razmišljanja in izkušenj in na osnovi teoretičnih izhodišč iz literature.

4. REZULTATI

Prvo vprašanje »Katerih je prvih pet (asociacij) besed na katere pomislite ob besedi starost?«

Anketiranka A (20 let) je navedla naslednje asociacije na starost:

1. Nerodnost

2. Okornost

3. Nemoč

4. Pozabljivost

5. Odtujenost

Izbor besed anketiranke A nam lahko kaže na več dimenzij. Lahko bi rekli, da je pričakovano izbrala pet »dejstev« o starosti, ki so očitno vpliv neizkušenosti, razmišljanja okolja in posledica implicitnih shem, ki jih imamo v glavi. Jasno je, da mladi ljudje gledajo na starost precej stereotipno, kot nekaj neugodnega in povezanega s problemi. Mladi doživljajo percepcijo staranja drugače kot starejši, saj se še ne identificirajo z njo. Za njih je starejši človek »nekdo drug«. Starost pa je še precej nejasna »grožnja« daleč v prihodnosti. Glede na izbor besed bi lahko rekli, da gre za zelo negativen pogled na staranje. Iz tega lahko povzamemo, da je starost grožnja, nekaj česar si ne želimo. »Nerodnost in okornost« bi mogoče lahko povezali. Oboje je lahko posledica zmanjšanja fizičnih sposobnosti posameznika. Vendar to ni ovira za uspešno starost, saj se aktivnosti lahko priredijo potrebam in sposobnostim starostnika. Mogoče ne more izvajati enakih aktivnosti kot jih je v času aktivnega življenja, jih pa lahko prilagodi ali pa izbere nekaj čisto novega, kar bo dalo njegovemu življenju nov smisel in izziv. »Nemoč« je lahko asociacija na fizično oslabljenost, lahko pa pomeni tudi nemoč vplivati na spremembe ali pa nemoč pri vplivanju na odločitve, ki jih lahko v njenem imenu sprejema kdo drugi. »Odtujenost« je lahko posledica ločitev od sodelavcev in prijateljev, ki so bili del aktivnega življenja. Lahko je odtujenost od družine, predvsem otrok, kateri je več ne potrebujejo v takšni meri in so ustvarili svoje družine. Odtujenost od domačega okolja, če v obdobju starosti živi v domu za ostarele. Tudi v domu za ostarele je možnost odtujenosti (osamljenosti), če se ne uspe vključiti in povezati z ostalimi stanovalci. »Pozabljivost« je pojav tudi pri mlajših ljudeh iz različnih vzrokov. Lahko je preobremenjenost, utrujenost, nezbranost. Podobno je v obdobju staranja. Vendar se pozabljivost kot lastnost pripisuje predvsem starostnikom. Seveda je pozabljivost del starosti, povezana z upadom kognitivnih funkcij in določenimi boleznimi. Pozabljivost je lahko zelo neprijeten pojav v starosti sploh, če se stopnjuje tako daleč, da pozabiš kje si doma, kdo so tvoji bližnji, kje so dokumenti, kam želiš potovati, s kom si govoril, kako mu je ime,…

Anketiranka B (30 let) je v naslednjem zaporedju navedla naslednje besede:

1. Počitek

2. Bolezen

3. Utrujenost

4. Izživetost

5. Obžalovanje

V tem izboru besed je smiselno dati pozornost tudi vrstnemu redu izbranih besed. Sicer je podobno kot anketiranka A pretežno izbrala negativne asociacije. Vendar je kot prvo besedo omenila »počitek«. Anketiranka B je zaposlena in mati, ki verjetno že občasno čuti potrebo po počitku in bo to lahko izkoristila, ko bo stara. Ta asociacija na besedo starost je v celotnem sklopu odgovorov anketiranke B edina pozitivna. Pojavi se tudi asociacija na »bolezen«, ki je stereotipno gledano, ena najpogostejših lastnosti starih. »Utrujenost« lahko razlagamo iz različnih stališč. Kot utrujenost od aktivnega življenja (službe, družine) ali utrujenost kot posledica slabših fizičnih sposobnosti v starosti. Zadnji dve navedeni besedi lahko tudi povežemo. »Izživetost«, torej nič več ne bom doživela, vsega je konec, najlepša leta so za mano in »obžalovanje«, ker je marsikaj zamujeno in potem, ko si star je »vsega konec«. Obžalovanje se lahko nanaša na preteklost, kot žalost za nečim česar ne bo več, za izgubljenimi priložnostmi, po drugi strani pa se lahko nanaša na prihodnost kot novo življenjsko obdobje, ki počasi vodi k svojemu koncu. Študije so pokazale, da se retrospektivno obžalovanje, torej tisto, ki ga posamezniki čutijo, ko se spominjajo poteka svojega življenja, pogosteje nanaša na opustitve kot na dejanja. Raziskovalci so to razlagali s časovnim potekom obžalovanja, v katerem kratkoročno bolj obžalujemo dejanja, dolgoročno pa opustitve (Gilovich in Medvec, 1995) v Starc in Zabukovec (2013, str. 5).

Veliko bolj pozitivne asociacije na starost se začnejo z anketiranko C (40 let), ki v naslednjem zaporedju navaja besede:

1. Vnuki

2. Več časa za rekreacijo

3. Knjige

4. Izobraževanje (tuji jeziki)

5. Bolezen

Tudi v tem primeru je smiselno dati poseben pomen zaporedju navedb. Anketiranka C je naprej navedla pozitivne asociacije, šele na zadnjem mestu je navedla negativno asociacijo »bolezen«. »Vnuki« so eden najlepših »elementov« starosti. O vnukih se ženske pogovarjajo že zelo zgodaj v aktivnem življenju. V našem primeru o vnukih očitno razmišlja že 40 letnica, ki jih je uvrstila celo na prvo mesto izbora asociacij na starost. Naslednji izbor, ki se je pojavil na drugem mestu bi lahko razdelili na »čas« in »rekreacijo«. Obojega »več«. Očitno več kot zdaj, ko časa venomer primanjkuje in je potrebno nenehno selekcionirati aktivnosti, seveda na račun rekreacije. Rekreacijo pa lahko povežemo še s potrebo po gibanju v starosti in s tem povezano večjo fizično in psihično močjo. Gibanje vsekakor zmanjšuje tveganje za bolezni in poškodbe. »Knjige« si puščamo za takrat, ko bo čas. Anketiranka C računa, da ko bo stara bo tudi čas za »učenje tujih jezikov«. Branje knjig in izobraževanje sta potrebi, ki ju očitno nikakor ne more vključiti v redni vsakdan. Oboje si želi, pa ni časa ali ustrezne organiziranosti. Obojega se veseli v starosti. V bistvu na starost gleda kot na obdobje, kjer je veliko časa in bo »živela« aktivno starost.

Navedbe asociacij na starost anketiranke D (50 let) so po vrstnem redu naslednje:

1. Strah

2. Knjige

3. Sprehodi

4. Vnuki

5. Bolezen, poškodbe

Prvič se kot asociacija na starost pojavi beseda »strah«. Anketiranka D je stara 50 let in se nekako že približuje obdobju, ki ji po vsej verjetnosti prinaša občutke neznanega, novega, nekaj kar še ne pozna. Naslednje tri asociacije so pozitivne in kažejo, da anketiranka gleda na starost kot aktivno obdobje. Ponovno so kot pri predhodnici na vrsti knjige, sprehodi (rekreacija) in vnuki. Seveda se ponovno pojavi beseda »bolezen in poškodbe«, vendar šele na petem, zadnjem mestu. Anketiranka je v obdobju, ko že lahko čuti upad fizičnih sposobnosti in se zaveda dejstva, da so ženske zaradi zmanjšanja hormonske podpore veliko bolj podvržene poškodbam kot moški. Vmes med dvema negativnima asociacijama je navedla tri pozitivne, podobno kot anketiranka C, knjige, sprehodi, vnuki. Potreba po branju knjig in pomanjkanju časa za branje je očitno problem aktivnih žensk. Lahko pa je zgolj nadaljevanje te aktivnosti v starost. »Sprehodi« so lahko mišljeni kot rekreacija za boljšo fizično kondicijo, lahko pa kot družabni dogodki z vrstnicami. Verjetno gre tukaj za oboje.

Anketiranka E (60 let) je v bistvu že na pragu oziroma prehodu v novo življenjsko obdobje. Navedla je naslednjih pet asociacij na starost:

1. Pokojnina

2. Bolezen

3. Odsotnost službe

4. Potovanja

5. Jutranje poležavanje

Najprej je pomislila na »pokojnino«. Verjetno v povezavi z njeno višino ali si bo lahko zagotavljala in vzdrževala enako raven življenjskega standarda. Problem starosti je med drugim tudi revščina, ki po vsej verjetnosti pri anketiranki ne bo prišla do izraza. Pa vendarle pokojnina običajno ne zadostuje za enak nivo standarda kot so si ga ljudje v aktivni dobi lahko privoščili. Tako se upokojenci soočajo s spremembo življenjskega standarda, določanjem prioritet in zmanjšanja stroškov. Težje se opredelimo glede pokojnine ali gre za pozitivno ali negativno asociacijo. V kolikor gre za višino pokojnine, ki bo zadostovala potrebam anketiranke je to pozitivna asociacija, v kolikor pa jo skrbi kako bo s pokojnino preživela pa vsekakor negativna asociacija. »Bolezen« je vsekakor negativna asociacija starosti tudi pri anketiranki E. V zadnjem življenjskem obdobju je običajna spremljevalka starejših. Vendar pa anketiranka E vidi starost kot prijetno doživetje »brez službe«, lahko razlagamo, da je konec dnevne rutine in obveznosti, ni več prilagajanja življenja službenim obveznostim, ni več zgodnjega vstajanja, je končno čas za »jutranje poležavanje«, zadnjo asociacijo lahko prevedemo tudi v »počitek«. Anketiranka E vidi starost kot obdobje, ko je čas za potovanja in nova doživetja.

Tabela 2 ASOCIACIJE NA STAROST

A	B	C	D	E
20 let	30 let	40 let	50 let	60 let
NERODNOST	POČITEK	VNUKI	STRAH	POKOJNINA
OKORNOST	BOLEZEN	VEČ ČASA ZA REKREACIJO	KNJIGE	BOLEZEN
NEMOČ	UTRUJENOST	KNJIGE	SPREHODI (REKREACIJA)	ODSOTNOST SLUŽBE
POZABLJIVOST	IZŽIVETOST	IZOBRAŽEVANJE (TUJI JEZIKI)	VNUKI	POTOVANJA
ODTUJENOST	OBŽALOVANJE	BOLEZEN	BOLEZEN, POŠKODBE	JUTRANJE POLEŽAVANJE

V tabeli 2 so še enkrat pregledno navedene asociacije na starost, ki so jih kot odgovor na prvo vprašanje »Katerih je prvih pet (asociacij) besed na katere pomislite ob besedi starost?« navedle anketiranke. Pozitivne asociacije so obarvane z rumeno barvo, negativne pa s sivo. Če pogledamo navedbe vseh anketirank lahko zaključimo, da mlajše anketiranke (20 in 30 let) na starost gledajo precej stereotipno in predvsem negativno. Starost je grožnja, starostnik pa nekdo drug. Več rumene barve (pozitivnih asociacij) je prisotnih pri ostalih treh anketirankah (40, 50, 60 let), saj očitno na starost gledajo kot na zelo aktivno obdobje, kjer bodo počele aktivnosti, za katere trenutno ne najdejo časa ali možnosti ali pa zgolj nadaljevale trenutne aktivnosti. Rekreacija, branje knjig in vnuki so glavne asociacije anketirank od 40-60 let. Negativna asociacija, ki so jo navedle štiri od petih anketirank je »bolezen«. Dobesedno so jo omenile vse, razen 20 – letnice, ki pa je v svojem izboru besed navedla toliko negativnih asociacij, ki bi jih z lahkoto povezali z boleznijo, zato lahko trdimo, da je bolezen kot asociacija na starost v bistvu prisotna pri vseh anketirankah. Zanimiv je pogled na tabelo, ki je z višjo starostjo anketirank, bolj rumena. To si lahko razlagamo tudi, da starejši kot si, bolj pozitivno gledaš na starost ali obratno.

Iz odgovorov na vprašanje »Katerih je prvih pet (asociacij) besed na katere pomislite ob besedi starost?« lahko zaključimo, da asociacije na starost, ki so jih navedle anketiranke lahko združimo v negativne in pozitivne kategorije:

· Negativne kategorije so: bolezen (nerodnost, okornost, nemoč, pozabljivost), odtujenost in strah.

· Pozitivne asociacije so: vnuki, rekreacija (sprehodi, potovanja) branje knjig, počitek (jutranje poležavanje, odsotnost službe), izobraževanje (tuji jeziki).

· Pokojnina je lahko opredeljena v pozitivni ali negativni kategoriji.

V drugem vprašanju »Kako si predstavljate prizor v katerem vidite sebe kot starejšo osebo?« smo anketiranke pozvali, da se v mislih prestavijo v starost in opišejo prizor v katerem vidijo sebe kot staro osebo. Odgovori anketirank sledijo v nadaljevanju. Za lažje branje in razumevanje smo odgovore smiselno uredili in skrajšali, vendar je bistvo in izbor besed ostal nespremenjen.

Tabela 3 KAKO SE VIDITE KOT STAREJŠO OSEBO?

KAKO VIDITE SEBE KOT STAREJŠO OSEBO?
	IZJAVA	KODA	KATEGORIJA
01	»Božični prizor, obkrožena s svojo družino« (B)	PRIPADNOST	IDEALIZACIJA STAROSTI
02	» uživam z možem doma…« (D)	PRIPADNOST
03	»…vidim se doma…«(C)	VARNOST
04	»Pričakujem obisk otrok in vnučkov«(E)	PRIČAKOVANJE
05	»…mogoče z vnuki.« (B)	ŽELJA
06	»…s svojimi vnuki…«(C)	SREČA
07	» pripravljam kosilo.«(C)	SKRB ZA DRUŽINO	OBČUTEK VREDNOSTI
08	»Skuham kosilo«(E)	SKRB ZA DRUŽINO	OBČUTEK VREDNOSTI
09	»…brez naglice« (D)	PRILAGODITEV	SPREMEMBA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA
10	»Zjutraj poležim,… preberem časopis…« (E)	LEŽERNOST
11	»izlet, obisk tržnice, sprehod« (D)	SPROSTITEV
12	»V domu ostarelih se družim z ostalimi stanovalci«. (A)
13	»v pozni starosti se vidim v domu za ostarele…« (D)	REALNOST
14	»….v individualni sobi« (D)	PRIČAKOVANJE IZGUBE
15	»čas za branje knjig« (D)	ZADOVOLJTSVO	OKUPACIJA
16	»Berem knjige,…gledam TV« (E)	SPROSTITEV	OKUPACIJA

PRIZOR ANKETIRANKE »A« (20 let):

»V domu ostarelih se družim z ostalimi stanovalci«.

Prizor najmlajše anketiranke lahko razlagamo kot pozitivno, lahko pa kot negativno projekcijo. Anketiranka A svoje izkušnje z družino še nima, zato še ne čuti potrebe po skrbi za druge. Vidi se v domu za ostarele, kjer se druži z drugimi stanovalci. Vsekakor se je potrebno vprašati na čem je zgradila svojo projekcijo, na osnovi kakšnih izkušenj in vplivov. Vprašanje, če je dom upokojencev ravno želja starostnika, bolj bi lahko rekli potreba in v skrajnem primeru izhod v sili, po drugi strani pa primerna izbira takrat, ko ne moreš skrbeti sam zase, ko nimaš družine in socialne mreže. V domu upokojencev stanovalci živijo družabno življenje, izvajajo številne aktivnosti in imajo ustrezno negovalno oskrbo, ko je to potrebno.

PRIZOR ANKETIRANKE »B« (30 let):

»Božični prizor – obkrožena s svojo družino in mogoče vnuki pri novoletni jelki. Praznujemo največji družinski praznik.«

Iz odgovora je moč sklepati, da anketiranka želi preživljati starost doma, obkrožena z družino in vnuki. Božični prizor vsekakor nakazuje toplino, intimno vzdušje, pozitivne vibracije in pričakovanje.

PRIZOR ANKETIRANKE »C« (40 let):

»Vidim se doma, skupaj s svojimi vnuki. Pripravljam kosilo.«

Anketiranka C se vidi v tradicionalni vlogi babice, doma v kuhinji, z vnuki, pripravlja kosilo. Skrb za družino, tokrat tudi razširjeno je še vedno prioriteta starejših. Starejši ljudje še vedno prispevajo pomemben prispevek mladim družinam v smislu varovanja otrok. To ima dvojni pozitivni učinek, na eni strani zadovolji starostnika, saj dobi občutek vrednosti, pomembnosti, zmanjšuje osamljenost, po drugi strani pa mladi družini olajša življenje.

PRIZOR ANKETIRANKE »D« (50 let):

»Vidim se uživati z možem v domu, ki sva si ga ustvarila, brez naglice, izlet po Sloveniji,… Zajtrk, obisk tržnice, sprehod.« Čez nekaj trenutkov se premakne v pozno življenjsko obdobje. »V pozni starosti se vidim v domu za ostarele, v individualni sobi z balkonom, TV in imam ogromno časa za branje.«

Uživanje sadov aktivnega življenja je vsekakor želja vsakega starostnika. Za časa aktivnega življenja lahko veliko ustvarimo, pogosto nimamo časa, da bi v tem uživali. Anketiranka omenja »brez naglice«. Obdobje starosti ponuja to možnost, saj ni več delovnega tempa in dnevne rutine kot je bila v delovno aktivnem življenju. Lahko se posveti partnerju, urejanju doma in obredom kot je »zajtrk«, ki je v času aktivnega življenja pogosto bolj želja kot realnost v vsakdanjem tempu. Potovati je vsekakor želja, v kolikor so možnosti za to aktivnost. Ni le finančni vidik tisti, ki željo po potovanju uresniči, temveč je veliko odvisno od fizičnih sposobnostih in omejitev posameznika, v kolikor sploh zmore potovati. Anketiranka je potovanje dodatno definirala »po Sloveniji«. Verjetno iz prej navedenih razlogov. Krajša in cenejša potovanja. Krajša zato, ker so prilagojena fizičnim sposobnostim, bližini doma, pokritosti z zdravstveno oskrbo, verjetno pa so takšna potovanja tudi bolj cenovno dostopna. Anketiranka D razmišlja tudi v pozno starost. Njen pogled na to obdobje je precej racionalen. Vidi se v domu za ostarele. V nadaljevanju omeni »individualno sobo z balkonom«. Mogoče pričakuje, da bo zadnje obdobje preživela sama. To željo po individualnosti lahko razlagamo tudi tako, da bo v domu upokojencev vzdrževala distanco od drugih stanovalcev, da ji dom ne predstavlja ravno idealne izbire, ampak zgolj rešitev. Seveda pa kot večina anketirank pričakuje, da bo v starosti čas za branje knjig in sprehode.

PRIZOR ANKETIRANKE »E« (60 let):

»Zjutraj poležim, vstanem, preberem časopis, grem v trgovino, skuham kosilo, pričakujem obiske otrok in vnučkov, berem knjige in gledam televizijo v noč.«

Življenje v projekciji anketiranke E v starosti je usmerjeno k izvajanju vsakdanjih aktivnosti, vendar v zmanjšanem tempu. Jutranje poležavanje in branje časopisa je vsekakor privilegij, ki si ga delovno aktivni posameznik običajno zelo želi. Ostale aktivnosti so usmerjene v skrb za družino in vnuke ter za branje knjig in gledanje televizije.

Iz odgovorov bi lahko sklepali, da anketiranke svojo starost idealizirajo. Vidijo se obkrožene s svojimi najbližjimi. Skrb za otroke je še vedno prisotna, vendar se ta skrb sedaj širi še na vnuke. Vlogo skrbnic za blagor družine, ki jo »igrajo« sedaj, bodo prenesle tudi v starost. S tem si bodo na nek način zagotovile osrednjo vlogo v družini, tokrat razširjeni družini. Ostal bo občutek pomembnosti in nepogrešljivosti. Sicer pa si anketiranke puščajo možnost za aktivno starost, kot rekreacijo, branje knjig in počitek.

Odgovori na tretje vprašanje »Ali izvajate kakršne koli aktivnosti za uspešno starost, ali se zgolj prepuščate družbeni skrbi?«

Tabela 4 aktivnosti za starost

AKTIVNOSTI ZA USPEŠNO STAROST
	IZJAVA	KODA	KATEGORIJA
01	»…o starosti ne razmišljam, ker se mi zdi, da to še ni potrebno« (A)	BREZBRIŽNOST	NEOBREMENJENOST S STAROSTJO
02	»…sicer pa preveč še ne razmišljam o tem.« (B)	ODMIKANJE	NEOBREMENJENOST S STAROSTJO
03	»…plačujem rento za prihodnost…«(B)	ODLOČITEV	MATERIALNA VARNOST
04	»…varčujem…«(C)	AKTIVNOSTI
05	»varčujem, v plačujem v drugi steber ali kako se že to imenuje.« (D)	AKTIVNOSTI
06	»….zanašam se samo nase, saj na družbeno podporo …ni mogoče računati.« (D)	NEPRIČAKOVANJE POMOČI
07	»nekaj je potrebno dajati na stran, predvsem za tisto nekaj več« (E)	POTREBA
08	»…rada hodim v hribe, na izlete, potovala bi rada, zdravo jedla, živela,…« (C)	AKTIVNOSTI	SKRB ZA FIZIČNO ZDRAVJE
09	»kolesarim zelo aktivno, hodim na sprehode…« (D)	AKTIVNOSTI
10	»…vse to počnem za preventivo.« (C)	PREVENTIVA
11	»rekreacija za zdravo starost« (E)	PREVENTIVA
12	»….pa križanke rešujem.« (D)	RAZVEDRILO	SKRB ZA PSIHIČNO ZDRAVJE
13	»rešujem križanke, miselne igre, berem knjige, vse to za preprečevanje demence (E)	PREVENTIVA	SKRB ZA PSIHIČNO ZDRAVJE
14	»pozitivno razmišljanje o prihodnosti« (D)	OPTIMIZEM	POZITIVEN POGLED NA STAROST
15	»…kupila sem stanovanje, da bom imela kje živet,…«(B)	POGLED V PRIHODNOST	UREDITEV BIVALNIH POGOJEV
16	»ureditev hiše, prostorov« (E)	PRILAGODITEV	UREDITEV BIVALNIH POGOJEV

Anketiranka A (20 let) je najmlajša anketiranka in na vprašanje »Ali izvajate kakršne koli aktivnosti za uspešno starost, ali se zgolj prepuščate družbeni skrbi?« odgovarja »o starosti ne razmišljam, ker se mi zdi, da to še ni potrebno«. Sicer ne vemo kdaj je pravi trenutek, ko je potrebno pomisliti na starost. Vsekakor čim prej. Odnos do staranja in starih ljudi je potrebno vključiti v vzgojo otrok. Aktivno razmišljanje o starosti pa bi se moralo začeti najpozneje, ko se mladi človek zaposli in ustvarja svoje imetje. Razmišljanje je sigurno posledica neizkušenosti, umikanja pred problemi in »težkimi situacijami«. Starost za mlade ni nekaj kar bi z veseljem pričakovali, niti veselili. Vsekakor pa je »ne razmišljati o starosti« tudi odsev vpliva okolja in družbene naravnanosti do starosti.

Anketiranka B (30 let) na vprašanje »Ali izvajate kakršne koli aktivnosti za uspešno starost, ali se zgolj prepuščate družbeni skrbi?« med drugim odgovarja »plačujem rento za prihodnost« in dalje »…kupila sem stanovanje, da bom imela kje živet,…« Oboje je vsekakor naložba za starost. Vsekakor pravilna in zrela odločitev tridesetletnice. Čeprav na koncu izjavi »sicer pa preveč še ne razmišljam o tem.« Odgovor je dokaj neopredeljen, ne vemo točno o čem ne razmišlja. O starosti? O varčevanju? O pripravi na starost? V bistvu je v tem stavku negativen prizvok. Ne razmišlja »o tem« česar konkretno ne poimenuje in je lahko nekaj nadležnega, negativnega in neprijetnega. To si lahko razlagamo tudi drugače, da vseeno nezavedno razmišlja »o tem«, če je že tako zgodaj, pri 30 letih sprejela tako racionalne odločitve.

Tudi anketiranka C (40 let) je na vprašanje »Ali izvajate kakršne koli aktivnosti za uspešno starost, ali se zgolj prepuščate družbeni skrbi?« odgovorila, varčuje, sicer pa se trudi za zdrav način življenja, koliko ji sploh dopušča življenjski tempo »…rada hodim v hribe, na izlete, potovala bi rada, zdravo jedla, živela,…«. Vse to se ji zdi zelo pomembno zato, da bo v obdobju starosti čim bolj zdrava in vitalna in kot sama pravi »vse to počnem za preventivo.«

Anketiranka D (50 let) je najprej kot odgovor na vprašanje »Ali izvajate kakršne koli aktivnosti za uspešno starost, ali se zgolj prepuščate družbeni skrbi?« izpostavila varčevanje, rekoč »varčujem, v plačujem v drugi steber ali kako se že to imenuje.« Sicer pa se podobno kot predhodnica rekreira, »kolesarim zelo aktivno, hodim na sprehode, pa križanke rešujem«, da vzdržuje fizično in psihično kondicijo. Zelo pomembno pa se ji zdi »pozitivno razmišljanje o prihodnosti«. Ne zanaša se na podporo države in družbe, ko bo stara, kot pravi »zanašam se samo nase, saj na družbeno podporo glede na prihajajoče trende ni mogoče računati.«

Anketiranka E je na vprašanje »Ali izvajate kakršne koli aktivnosti za uspešno starost, ali se zgolj prepuščate družbeni skrbi?« izpostavila »ureditev hiše, prostorov«. V aktivnem obdobju je zelo pomembno, da razmišljamo o funkcionalnosti prostorov in ergonomski prilagojenosti novim potrebam v starosti. Prilagajati bivanjsko okolje je dobra naložba in pomembna priprava na starost. Kot njene predhodnice varčuje »nekaj je potrebno dajati na stran, predvsem za tisto nekaj več«. Vemo, da se z upokojitvijo zniža življenjski standard in pokojnina običajno ne zadostuje za vse potrebe. Če želimo imeti vsaj približno takšni življenjski standard, katerega smo vzdrževali v času aktivnega življenja, je potrebno varčevati že veliko prej. Sicer pa se skuša čim več fizično pripraviti, kot pravi »rekreacija za zdravo starost«. Posebno pomembno se ji zdi vzdrževanje možganske aktivnosti »rešujem križanke, miselne igre, berem knjige, vse to za preprečevanje demence.«

Odgovori na tretje vprašanje »Ali izvajate kakršne koli aktivnosti za uspešno starost, ali se zgolj prepuščate družbeni skrbi?« so odraz trenutne situacije v družbi. Vse, razen prve, ki o starosti še ne razmišlja, se zavedajo dejstva, da je potrebno na obdobje starosti misliti že veliko prej. Statistični podatki govorijo, da je največ revščine zaznati med starejšimi ljudmi, da so pri tem starejše ženske veliko bolj izpostavljene. Živijo dlje, pogosteje imajo manjše pokojnine in zelo pogosto jesen življenja preživljajo same. Podobne vzroke ugotavljajo tudi v evropskem parlamentu (2011) in navajajo, da so osamljene starejše osebe so vse pogosteje ženske zaradi naraščajoče stopnje ločitev in krajše življenjske dobe moških. Revščina, osamljenost in socialna izključenost so za vdove in samske starejše ženske na splošno bolj tvegane.

Glede na to, da so v raziskavi sodelovale mlajše raziskovanke, je smiselno preveriti razmišljanje o uspešni starosti še s strani nekoga, ki to izkušnjo že ima. Na osnovi intervjuja upokojene intelektualke, trenutno študentke, sem dobila tudi »drugi pogled«.

Tabela 5 pogled na starost z vidika upokojenke

	IZJAVA	KODA	KATEGORIJA
POGLED NA STAROST V ČASU AKTIVNEGA ŽIVLJENJA
01	»…sploh se nisem ukvarjala z mislijo na upokojitev…«	ODMIKANJE	NEOBREMENJENOST S STAROSTJO
02	»…to se mene ni dotikalo…«	BREZBRIŽNOST
03	»…niti za trenutek nisem razmišljala, da bom nekoč upokojena…«	ZANIKANJE
04	»…to so bili drugi…ne jaz«.	IZOGIBANJE
SOOČANJE Z UPOKOJITVIJO
05	»…jaz bi delala še tri do pet let…«	PRIČAKOVANJE	SINDROM PREHODA
06	»…prepričana sem bila, da bom lahko še delala…«	PRIČAKOVANJE
07	»…in sem se morala upokojiti…«	REALNOST
08	»…sem se nekaj mesecev pred tem večkrat zaklenila v pisarno in se zjokala… jokala sem za svojim življenjem…«	IZGUBA
09	» Preteklost –ni je več«.	IZGUBA
10	»…sedaj, ko sem upokojena, sodelovanje več ne pride v poštev… to je bil zame šok in čudenje…«	RAZOČARANJE
11	»…pol leta sem še delala na nekem projektu, a ni bilo več adrenalina…«	RESIGNACIJA
12	»Ko sem hodila po mestu, mi je bilo sami pred sabo nerodno, kar sram me je bilo«.	NIZKA SAMOPODOBA
13	»Počutila sem se pomembno, sedaj pa nič. Vse je nič, popoln nič…«	IZGUBA SAMOSPOŠTOVANJA
14	»…sem hitela na številne rekreacijske dejavnosti, 3x na teden na angleščino in na številne tečaje«.	PREUSMERITEV
15	»Bila sem v akciji od jutra do večera…«.	OKUPACIJA
16	… da se zaposlim in zapolnim čas od jutra do večera«.	PRILAGODITEV NA NOVO SITUACIJO
17	»… sem vpisala 60 – urni tečaj paliativne oskrbe. Predstavljala sem si, da bom… volontirala…«	USTVARJANJE NOVE KARIERE
18	Vpisala sem nov študij in v študiju, uživam. Počutim se odlično!	SAMOAKTUALIZACIJA
REVŠČINA IN OSAMLJENOST V STAROSTI
19	»…nisem podvržena nobeni revščini…«	PRESKRBLJENOST	MATERIALNA VARNOST
20	»Imam relativno solidno penzijo«.	ZADOVOLJSTVO
21	»…prihranke pa investiram v svoje in sinovo izobraževanje«.	NALOŽBA ZA PRIHODNOST
22	»Imam veliko čudovitih prijateljev«.	PRIPADNOST	POTREBA PO PRIPADANJU
23	»Z vsemi, ki si želijo družiti z mano, se niti ne morem…«	VZDRAŽEVANJE SOCIALNE MREŽE
24	»…vzamem si čas za prijateljice in planinske prijatelje«	VZDRAŽEVANJE SOCIALNE MREŽE
25	»Z vsemi temi prijatelji sem se družila že pred upokojitvijo.«	OHRANITEV SOCIALNE MREŽE
26	»Imam dve čudoviti prijateljici, ki sem ju spoznala na študiju.«	ŠIRITEV SOCIALNE MREŽE
ŽENSKE V STAROSTI
27	»Ženskam gre veliko bolje kot moškim«	PREDNOST	SPOSOBNOST PRILAGODITVE
28	»Vso energijo in moč in znanje usmerjajo v svojo družino, moža in otroke«.	RAZDAJANJE
29	»Tudi tiste, ki nimajo družine, jim gre dobro, če se tako odločijo…«	PRILOŽNOST
30	»Ne glede na denar, ki ga imajo, se ženske znajdejo«.	IZNAJDLJIVOST

5 POSKUSNA TEORIJA

Starost v družbi pogosto predstavlja tabu temo, saj se večina ljudi v času aktivnega življenja ne želi soočati s prihodnostjo. To je pogosto nekaj, kar se njih ne tiče. Pravzaprav se načeloma zavedajo tega poglavja življenja, vendar se sami ne vidijo v njem. Neobremenjenost s starostjo je pojav, ki se manifestira skozi različna vedenja posameznikov. Odmikanje od razmišljanja o starostnem obdobju je značilna reakcija aktivnih ljudi. Seveda takšen pogled na starost vodi do brezbrižnosti do vsega kar je povezano s starostjo, saj so to drugi. V sodobni družbi starost ni privilegij, saj je stereotipno razmišljanje o starosti globoko zakoreninjeno. Na starostne stereotipe najpogosteje vpliva opazovanje bolnih in onemoglih starostnikov, ki so breme svojcem ali pa so osamljeni v svojih domovih ali domovih za ostarele. Kult mladosti je ideal sodobne družbe, ki se izraža skozi mladost, zdravje, lepoto in moč. Vsak delovno aktiven človek teži k temu idealu, ki ga želi obdržati za vsako ceno. Logično je, da zanika možnost, da nekoč temu več ne bo tako. Zanikanje je obrambna reakcija pred »grozečo« nevarnostjo. Izogibanje razmišljanju o starosti najpogosteje podžigajo občutki intenzivnega strahu, predvsem strahu pred umiranjem in se tako poskušamo distancirati od vsega, kar nas spominja na smrtnost. Na odnos do starosti vplivajo številni dejavniki. Strah pred staranjem je predvsem posledica negativne percepcije starosti, strahu pred izgubo fizične funkcije in neznanja. Pogosto je dojemanje starostnika kot nekoga drugega, katerega zunanjost in pripisane lastnosti spodbujajo negativne občutke.

Anketiranke dojemajo starost različno. Nekatere s pozitivnimi, druge z negativnimi asociacijami. Ugotovila sem, da mlajše ženske (20 in 30 let) gledajo na starost z negativnimi občutki, anketiranke v starosti od 40-60 let pa imajo bolj pozitiven pogled na starost. Razlogi zakaj mlade ženske tako negativno dojemajo starost je po Krpiču (2011, str. 109) lahko tudi v tem, da na stare ljudi danes še vedno povečini gledamo kot na krhka, slabotna, aseksualna in včasih celo smešna bitja, ki se niso sposobna prilagoditi novim časom. A novi časi prinašajo tudi nekatera nova razumevanja starosti, ki nemara niso tako zelo negativna. Po Chrisu Shillingu (1993, str. 34) v Krpič (2011, str. 109) se strah pred starostjo povezuje z izgubo simbolnega kapitala telesa.

Kakšno vizijo starosti imajo anketiranke? Iz navedb anketirank lahko sklepamo, da se vse razen prve anketiranke vidijo v svojem domu, obkrožene s svojimi bližnjimi in vnuki. Odgovor prve je logičen, saj še nima svoje družine in se še ne vidi v vlogi matere, žene, babice. Vidi se v domu za ostarele. Vendar v odgovoru ni zaznati negativnega tona. V bistvu bi lahko rekli, da idealizirajo starost. Iz odgovorov je moč razbrati toplino, umirjenost in intimo domačega okolja. V odgovorih anketirank bi lahko razbrali tudi željo, da ostanejo v starosti do konca v domačem okolju s svojo družino. Iz raziskave Potrebe, zmožnosti in stališča, ki jih imajo prebivalci Slovenije, stari 50 in več let, je bilo po navedbah Rant (2013, str. 3) ugotovljeno, da čim starejši so ljudje, tem pogosteje živijo skupaj s sinovo ali s hčerino družino; najbolj izrazito se dvigne sobivanje staršev po 85. letu starosti s hčerjo in njeno družino.

Upokojitev posameznika, delovno aktivnega človeka je nedvomno najpomembnejša prelomnica v življenju. Pričakovanje upokojitve je lahko povezano z negativnimi kot pozitivnimi občutki. Kakšni občutki prevevajo posameznika je odvisno od njegove percepcije starosti, želje po nadaljevanju kariere, potrebe po nečem novem ali pa zgolj sprejmejo novo situacijo. Mnogi v novem življenjskem obdobju vidijo priložnost za nove aktivnosti, okupacije in odmik od dnevne rutine ter se upokojevanja veselijo. Želijo se spočiti, preusmeriti aktivnosti, izkoristiti čas za vse kar niso uspeli v času aktivnega življenja. Pogosto se pozneje aktivnosti zožijo v okvir domačega okolja. Skrb za dom, vnuke in partnerja so najpogostejše okupacije večine upokojencev. To pa ne pomeni, da nimajo večjih želja ali potreb. Status upokojenca prinese tudi manjše dohodke v družinski proračun. Mnoge je pred upokojitvijo strah glede socialne varnosti. Dejstvo je, da so upokojenci pogosteje podvrženi pomanjkanju in revščini. Mnogi morajo v starosti prilagoditi svoje potrebe in jih pogosto zreducirati le na najnujnejše. Mnogi posamezniki pa želijo upokojevanje prestaviti v prihodnost. Čutijo, da še lahko opravljajo svoje delo. Običajno imajo veliko znanja in izkušenj. Vse življenje so garali, ustvarjali kariero in svoj položaj. Pogosto ne poznajo drugega življenja. Strah jih je nove situacije, izgube vrednosti, nizke samopodobe in nepomembnosti. Trenutna zakonodaja v državi ne spodbuja podaljševanja delovne dobe. Posameznik, ki pričakuje in se še čuti sposoben, da lahko dela je razočaran. Izguba, ki jo čuti je ne le izguba službe, položaja v družbi, socialne mreže temveč tudi izguba življenja. Vsega kar je bilo pomembno in zakaj je živel. Takšen posameznik se v novi situaciji težko znajde. Potrebno je sprejeti novo nastalo situacijo in preusmeriti področje aktivnosti. Okupacija z novimi aktivnosti je dobra osnova za prilagoditev na novo življenjsko obdobje. Obstaja možnost graditve nove kariere. Samopodoba se ponovno dviguje in posameznik je tako na dobri poti k ponovni samoaktualizaciji. Upokojevanje lahko sproži različne odzive in občutke, ki jih lahko poimenujemo tudi »sindrom prehoda«. Združuje različne »simptome«, kateri se pojavljajo pri ljudeh, ki prehajajo v novo življenjsko obdobje. Vsekakor so na začetku pričakovanja. Odvisno od posameznika so lahko pozitivna ali negativna. Pozneje se odvisno od pričakovanj lahko pojavi občutek izgube in razočaranje. Žaluje se za preteklostjo. V nekem trenutku vsekakor nastopi faza vdanosti v usodo in sprejetje. Lahko se pojavi izguba vrednosti in samospoštovanja. Samoaktualizacije ni več. Važno je, da posameznik čim prej sprejme novo situacijo in usmeri svoj pogled v prihodnost ter izbere aktivnosti, ki ga veselijo in mu vrnejo samozavest.

Kako se anketiranke pripravljajo na uspešno starost lahko razberemo iz odgovorov na tretje vprašanje »Ali izvajate kakršne koli aktivnosti za uspešno starost, ali se zgolj prepuščate družbeni skrbi?« Anketiranke se zavedajo pomena priprave na starost. Vse razen prve, ki o starosti še ne razmišlja, se zavedajo, da je fizična in psihična kondicija pogoj za aktivno starost. V raziskavi smiselnih okupacij starejših so raziskovali vključenost starejših v okupacije in ugotovili, da je večina smiselne okupacije povezovala tudi z zdravjem oziroma občutki zdravja, kar še dodatno potrjuje tezo, da vključevanje v smiselne okupacije vpliva na zdravje in dobro počutje posameznika (Wilcock, 2006), v Križaj (2012, str. 101). Cilj je vsekakor vstopiti v obdobje starosti psihično in fizično v čim boljši kondiciji, s cilji, ki bodo to aktivnost vzdrževali še zelo dolgo. Forette (2012) v Ramovš et al. (2012) navaja, da je znana povezava med telesno aktivnostjo in ohranjanjem kognitivne funkcije. Za preventivo demence se zadnje čase kot koristno kaže izobraževanje in »miselna aktivnost«. Koristno je delati v pozno starost, predvsem na kognitivnem področju, z učenjem, miselnim reševanjem težav in t. i. psihično aktivnostjo. Forette (2012) v Ramovš et al. (2012) v nadaljevanju opozarja, da se je v preventivi demenc zelo pomembno izkazala tudi socialna aktivnost. Ljudje, ki živijo sami in nimajo sorodnikov ali prijateljev, naj bi bili tako bolj ogroženi za razvoj demence.

Anketiranke varčujejo, da si bodo lahko zagotovile dostojno življenje ali vsaj kakšen priboljšek. Tako so prepričane. Varčevanja v bankah ali v pokojninskih stebrih so očitno naložbe, ki so še vedno dovolj zanesljive in varne. Upokojitev moramo skrbno in dovolj zgodaj načrtovati. Podobno navaja Berk Skokova (2008, str. 331), da je za finančno neodvisno starost oziroma ohranitev življenjskega standarda po upokojitvi potrebno varčevati. Razmišljanje o starosti se v bistvu začne že zelo zgodaj, čeprav se mnogi tega ne zavedajo. Podobno navaja Berk Skokova (2008, str. 331) in sicer, da si posameznik mora cilj postaviti dovolj zgodaj, najbolje na začetku njegove zaposlitve (med 25 in 30 letom). Tako lahko postopoma, z relativno manjšo obremenitvijo, s premišljenim, z vztrajnim in usmerjenim delovanjem doseže zastavljen cilj. Materialna sredstva, ki jih ima posameznik v starosti zagotavljajo dodatno varnost in možnost vzdrževanja takšnega življenjskega sloga, ki jim bo dajal zadovoljstvo in varnost. Berk Skokova (2008, str. 332) je prepričana, da si v zvezi s tem moramo odgovoriti na vprašanja, povezana s spremembo življenjskih stroškov po upokojitvi; Kakšno bo njihovo zmanjšanje? Bodo morda nastale nove oblik stroškov (npr. stroški povezani z zdravjem), ki smo jih v času zaposlitve zanemarili? Kakšen bo naš življenjski slog po upokojitvi?

Anketiranke kot pripravo na starost omenjajo še branje knjig, reševanje miselnih iger, kot preventivo pred demenco in zelo pomembna navedba ene od anketirank, pozitiven pogled na starost. Očitno pripravo na starost jemljejo resno in odgovorno. Ne pričakujejo pomoči od države, vsaj nobena ni izrecno tega izrazila, zavedajo se, da so same odgovorne za uspešno starost.

Vsekakor je upokojevanje ena pomembnejših prelomnic v življenju posameznika. Vsak se s tem prehodom sooča po svoje. Kako uspešno bo posameznik vstopil v novo življenjsko situacijo je odvisno od priprave na to obdobje.

Materialna varnost je vsekakor pomemben element kakovostne starosti. Na starost bi morali misliti veliko prej v času aktivnega življenja. Dejstvo, da se mnogi v času aktivnega življenja izogibajo razmišljanju o starosti, lahko z veliko verjetnostjo privede do tega, da se vstopa v starostno fazo dokaj nepripravljeno. Podatki kažejo, da je veliko starejših podvrženih revščini. Predvsem izstopajo ženske. Starost je vsekakor bolj kvalitetna, če smo preskrbljeni in nimamo materialnih težav. To prinaša zadovoljstvo in uživanje starosti. S prehodom v pozno starost so finančna sredstva še kako pomembna, saj potrebujemo pri vsakdanjih aktivnostih pomoč nekoga drugega.

Ko se posameznik upokoji lahko izgubi tudi svojo socialno mrežo. To so sodelavci s katerimi je preživel večino svojega življenja. Z odhodom iz aktivnega življenja se lahko zgodi, da se ta socialna mreža strga. To predstavlja svojevrstno in pomembno izgubo posameznika. Zato je pomembno, da poskušamo ohraniti socialne stike z ljudmi iz aktivnega življenja, hkrati pa širiti socialno mrežo z vrstniki in drugimi, ki preko aktivnosti in okupacij prihajajo v naše življenje. Dobra socialna mreža je vsekakor zelo pomembna za kakovostno starost.

Podatki kažejo, da so ženske v starosti pogosto podvržene osamljenosti in revščini. Ženske imajo po statističnih podatkih nižje pokojnine in hkrati je verjetnost, da bodo ovdovele, velika. Ženske namreč živijo v povprečju sedem let več kot moški. Vendar imajo ženske prednost, saj se znajo prilagoditi na nove razmere, so iznajdljive, racionalne in sposobne izkoristiti nove priložnosti. Osamljenost žensk v starosti je moč preusmeriti v aktivnosti, ki jih ženske izvajajo. Najpogostejša okupacija je skrb za družino, predvsem skrb za vnuke je okupacija, ki jih osrečuje.

6 RAZPRAVA

Vse premalo se zavedamo dejstva, da starejše ženske veliko prispevajo družbi in družini, saj je njihova vloga pri varovanju vnukov neprecenljiva za mlade družine. Tega dejstva se zavedajo tudi v evropskih državah in opozarjajo na pomembno vlogo starejše ženske v družbi. Evropski parlament (2011) opozarja na premalo cenjeno vlogo starejših žensk in navaja, da predstavljajo pomemben doprinos k družbi v več pogledih: nudijo pomoč svojim otrokom, vnukom pa tudi staršem, so primarne oskrbnice in prostovoljke, toda njihova vloga oskrbnic ni dovolj cenjena. A hkrati meni, da ženske, ki se približujejo upokojitveni starosti, ne bi smele biti obravnavane le kot oskrbovalke; zato poziva države članice, naj obravnavajo možnost ustanov za varstvo otrok, ki bi starim staršem dale svobodo izbire, da se vključijo v druge dejavnosti. Ta pomoč, ki jo stari starši nudijo svojim otrokom in vnukom pa ima vsekakor določene omejitve, predvsem je to odvisno od sposobnosti starostnika. Starostniki v družini še zdaleč ni samo dajalci pomoči, so tudi v obratni vlogi prejemnika pomoči. To potrjuje tudi raziskava prababic in pradedkov, kjer so raziskovali značilnosti štirigeneracijskih družin in kot ugotavlja Hvalič Touzery (2012, str. 42) so prababice in pradedki vpeti v medsebojno družinsko solidarnost kot prejemniki in ponudniki pomoči. Predvsem je vloga ponudnika bolj izrazita pri nižji starosti, ko so prababice in pradedki še boljšega zdravja. Takrat najpogosteje ponudijo pomoč otrokom in vnukom. Hkrati jih je precejšen delež prejemnikov pomoči, pri čemer so primarni oskrbovalci njihovi otroci, kar potrjuje izsledke domačih in tujih raziskav (Mestheneos in Triantafillou 2005; Hvalič Touzery, 2007, v Hvalič Touzery, 2013, str. 42). Zanimivo in predvsem pozitivno je, da v svoji viziji nobena anketiranka ne vidi več negativnih plati starosti. V njihovih vizijah prihodnosti ni bolezni, osamljenosti, pomanjkanja, ne izgube partnerja. Starost v bistvu pričakujejo kot obdobje, ki bo prineslo veliko lepega.

7. SKLEP

Najpomembnejšo vlogo pri promociji uspešne starosti ima posameznik. Družbena skrb pa je spodbujati uspešno starost in pozitiven pogled na obdobje staranja. Predvsem v smislu medgeneracijskega sodelovanja, kjer bi si mladi in stari izmenjali znanja in izkušnje. Starejši na primer ohranjanje starih običajev, tradicije, izdelkov in obrti. Mladi starejšim približajo sodobne tehnologije. Prav tako je smiselno spodbujati mlade, da postanejo spremljevalci starih. V osnovnih in srednjih šolah kjer imajo v programu tudi obvezne izbirne vsebine, bi morala biti ena od izbirnih vsebin tudi pomoč in spremljanje starostnika, seveda v povezavi z ustreznimi inštitucijami. S tem bi bistveno zmanjšali medgeneracijske razlike. Pomembno je spodbujanje in podpiranje nastajanja društev, kjer bi starejši vzdrževali svojo fizično sposobnost, se ukvarjali s športom, plesom, meditacijo, jogo, planinarjenjem, balinanjem… Pomembna so društva, kjer ženske ustvarjajo ročna dela, kulinarične izdelke in druge tradicionalne izdelke katerih izdelavo želijo ohraniti za mlade generacije. To daje posameznici občutek vrednosti in samozavest. Podobno navaja tudi Križaj (2012, str. 102), ki je v svoji raziskavi o okupacijah starejših ugotovila, da obstajajo določene podobnosti med starejšimi v različnih kulturah in raziskavah, kot so pridobivanje pozitivne samopodobe in samozavesti ob pripravljanju praznovanja, pogovori o receptih itd. Starejši lahko skozi aktivnosti, ki jim omogočajo druženje, širitev socialne mreže, ohranjajo tudi kulturno izročilo določenega področja. Vključevanje v vsakodnevne aktivnosti je pomembno za ohranjanje dobrega počutja in zdravja.

Posameznik na uspešno starost vpliva v prvi vrsti sam s svojimi odločitvami v aktivnem obdobju življenja, kot so vzdrževanje zdravja, preventiva pred boleznimi in poškodbami in varčevanjem za starost. Predvsem pa z pozitivnim pogledom in pričakovanji na starost. Zavedanje, da smo v prvi vrsti sami odgovorni za svoje življenje, pozneje tudi za kvaliteto življenja v zadnjem življenjskem obdobju, je neprecenljiva naložba za posameznike in družbo. V ta »steber« bo treba vlagati čim prej. V bistvu takoj, ko se posameznik zaposli. Na družbeni odgovornosti pa je, da ustvarja takšne življenjske pogoje, da si bo aktivno delovno prebivalstvo lahko to omogočilo.

8. PREDLOGI

Raziskava je omejena zgolj na pet žensk, ki so zaposlene, razmeroma dobro živijo, so izobražene in imajo urejeno življenje. Za protiutež smo opravili še intervju z gospo, ki dejansko že živi življenje upokojenke in prikazali njen pogled na starost. Za objektivnejšo sliko stanja bi bilo smiselno opraviti še kvantitativno raziskavo, ki bi zajela širšo populacijo žensk.

S študijo smo dobili orientacijo kako ženske v aktivni dobi dojemajo starost, kakšno starost pričakujejo in kaj že sedaj počnejo za uspešno starost. Ugotovili smo, da starejše ženske (40-60 let) gledajo na starost bolj pozitivno kot mlajše (20-30 let), prav tako je njihova priprava na starost intenzivnejša. Na osnovi ugotovitev študije primera lahko začnemo razmišljati kako mlajšim ljudem približati starost, kako jih motivirati, da čim prej začnejo izvajati aktivnosti za dolgo in uspešno starost.

10 LITERATURA

Baugh, E. J. (2009). Body Image and the Aging Female. University of Florida: The Institute of Food and Agricultural Sciences (IFAS).

Berk Skok, M. (2008). Pomen osebnega varčevanja za zagotavljanje brezskrbne in finančno neodvisne starosti. Zdravniški vestnik, 331-334.

Bogdan, A. (2009). Osamljenost stanovalcev v socialno varstvenem zavodu: diplomsko delo. Univerza v Mariboru: Fakulteta za zdravstvene vede.

Križaj, T. (2012). Smiselne okupacije pri starejših. Posvetovanje: Delovna terapija – stroka sedanjosti, 2. februar 2012: Zbornik prispevkov z recenzijo, (str. 95-104).

Krpič, T. (2011). Staro telo v sociološki teoriji. Teorija in praksa, letnik 48, 1, 108-124.

Poročilo o preprečevanju starostnih bolezni žensk (2012/2129(INI)), Odbor za pravice žensk in enakost spolov. (18. oktober 2012). Prevzeto 11. 12 2013 iz Evropski parlament: www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//...0...

Poročilo o razmerah žensk, ki se približujejo upokojitveni starosti (2011/2091 (INI)), Odbor za pravice žensk in enakost spolov. (26. 7 2011). Prevzeto 7. 12 2013 iz Evropski parlament: www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//...0...

Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. julij 2013 – končni podatki. (3. 12 2013). Prevzeto 7. 12 2013 iz Statistični urad Republike Slovenije : www.stat.si/

Ramovš, K., Lipar, T., Saražin Klemenčič, K., Slana, M. (2012). Kakovostna starost: Revija za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Globalna konferenca o staranju, Praga, Prague Congress Centre, 28. maj – 1. junij 2012.

Rant, M. (2013). Sobivanje in samovanje v starosti. Kakovostna starost, letnik 16, št.2, 3-12.

Rebernik, A. (1. 10 2013). Tudi v Sloveniji vse več stoletnikov. Prevzeto 7. 12 2013 iz www.siol.net/trendi/lepota_in.../09/stoletniki.aspx

Singh, B., & Kiran, U. V. (2013). Loneliness among elderly women. International Journal of Humanities and Social Science Invention, 10-14.

Slovenci v številkah – več žensk kot moških, stari in s svojo hišo, 16. statistični popis. (1. 5 2013). Prevzeto 7. 12 2013 iz RTV SLO/MMC, prvi interaktivni multimedijski portal: www.rtvslo.si/slovenija/...v...zensk...stari.../307894‎

Sloveniji za 20. rojstni dan - slovenski statistiki. (2011). Prevzeto 7. 12 2013 iz Statistični urad Republike Slovenije: www.stat.si/Brdo2011/doc/SLO-20-let.pdf‎

Starc, M., & Zabukovec, M. (2013). Zadovoljstvo s svojim življenjem v luči življenjskih sprememb. Kakovostna starost, letnik 16, št.1, 3-19.

Stropnik, N. (2010). Revščina in materialna deprivacija starejšega prebivalstva: projekt v okviru Ciljni raziskovalni program Konkurenčnost Slovenije 2006-2013 v letu 2006 / vodja projekta Nada Stropnik. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja.

Touzery, S. H. (2012). Demografski trendi in štirigeneracijske družine. V B. Skela Savič, S. Hvalič Touzery, & I. Avberšek Lužnik (Ured.), Aktivno staranje kot multiprofesionalni izziv: Zbornik prispevkov z recenzijo/ 3.simpozij Katedre za temeljne vede, 17. oktober 2012, Begunje (str. 33-44). Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, Slovenija.

11. SEZNAM TABEL

Tabela 1 RAZISKOVANKE

Tabela 2 ASOCIACIJE NA STAROST

Tabela 3 KAKO SE VIDITE KOT STAREJŠO OSEBO?

Tabela 4 aktivnosti za starost

Tabela 5 pogled na starost z vidika upokojenke

12. PRILOGA

INTERVJU

1. Kako si ti dojemala starost pred upokojitvijo (strah, občutek izgube identitete, izgube določene socialne mreže, strah pred občutkom manjvrednosti, ali da je to nekaj novega, lepega, nov izziv....)?

Pred upokojitvijo se sploh nisem ukvarjala z mislijo na upokojitev. Sicer sem vedno imela veliko opravka s starimi ljudmi (tete, starši…), a to se mene osebno ni dotikalo. To so pač bili »drugi«, zunaj mene. Jaz sem jim le pomagala. Vedno sem se v odnosu do njih dojemala v relaciji »mi – oni«.

Torej, tudi slučajno nisem razmišljala, niti za trenutek o tem, da bom nekoč upokojena. Načelno že, a ne kot »jaz«.

2. Kako si sprejela starost, upokojitev, kakšna čustva so te obdajala (strah, nemoč, manjvrednost, nekoristnost,....)?

»Oh, pa saj se sploh ne počutim staro!!!!Imela sem vse pogoje za upokojitev, a jaz bi delala še najmanj tri do pet let. Tako sem si zamislila, a zgodil se je ZUJF in sem se morala upokojiti. Malo sem še podaljšala, ker sem delala na nekem projektu v Makedoniji. Zadnji dan v službi sem vse lepo pospravila, pustila 20 dni dopusta in se upokojila 1.1. 2013. Delala sem do 31. 12. do 12.00, naredila za kolektiv lepo zabavo in ta del življenja absolutno, dokončno zaključila! Seveda sem se nekaj mesecev pred tem večkrat zaklenila v pisarno in se zjokala. Jokala sem za svojim življenjem.Prepričana sem bila, da bom lahko še delala, saj je bilo v času redne zaposlitve toliko honorarnega dela, da nisem vsega zmogla. Ko sem sporočila, da sem se upokojila, da imam veliko časa za sodelovanje z njimi. Z inštitucijami, ki so me v času redne zaposlitve vabile k sodelovanju z njimi, pa so mi vljudno odvrnili, da me bodo poklicali, kar se seveda ni nikoli zgodilo. Nekateri so direktno izjavili, da sedaj ko sem upokojena, pa sodelovanje ne pride v poštev. Če bi bila še zaposlena, potem da… Zame je bil to - šok in čudenje!!!! Ah, tako je to? Nalepka!!!!Pol leta sem še delala na nekem projektu, a ni bilo več adrenalina. Ko se je končal projekt, sem hitela na številne rekreacijske dejavnosti, 3x na teden na angleščino in na številne tečaje. Bila sem v akciji od jutra do večera. Samo, da se zaposlim in zapolnim čas od jutra do večera. In če me je kdo poklical sem mu seveda odgovorila: »Nimam časa«. V odgovor dobim posmeh: Ha, ha, a časa nimaš?« Na avtobusu sem srečevala same starce in srednješolsko mladino. Ko sem hodila po mestu, mi je bilo sami pred sabo nerodno, kar sram me je bilo. Saj pred upokojitvijo sem bila zaposlena od jutra do večera. Zjutraj zgodaj sem šla v službo, se zvečer vračala domov, službeno hodila po raznih sestankih, v tujino… Počutila sem se pomembno, sedaj pa nič. Vse je nič, popoln nič. Preteklost –ni je več. Dolg čas mi ni bilo nikoli, ker sem letala od jutra do večera po tečajih. Nato sem vpisala 60 – urni tečaj paliativne oskrbe. Izobraževanje je bilo izjemno kvalitetno. Ogromno sem se naučila. Predstavljala sem si, da si bom pridobila še nekaj prakse (da bom volontirala v kakšnem domu za starejše in še malo na Onkološkem, potem pa bi pričela delati sama na terenu. Toda na prvem srečanju z direktorico Doma Fužine, sem ugotovila, da iz tega ne bo nič. In sem opustila misel na tovrstno kariero. Bom pač ta znanja verjetno izkoristila zase, ko bo prišel čas za to. No in tako sem se odločila, da bom vpisala čisto ta pravi študij, ne nekih tečajev. Vpisala sem nov študij in v študiju, uživam. Počutim se odlično!«

3 Ali čutiš sedaj osamljenost, materialno pomanjkanje in ali si zaradi tega, ker si se upokojila morala spremeniti način življenja, zožiti svoje potrebe?

»Ne, k sreči nisem podvržena nobeni revščini. Imam relativno solidno penzijo. Živim solidno, prihranke pa investiram v svoje in sinovo izobraževanje. Imam veliko čudovitih prijateljev. Z vsemi, ki si želijo družiti z mano, se niti ne morem, oziroma reduciram srečanja z njimi«.

4 Kaj počneš sedaj? Kakšne so tvoje aktivnosti? Te to zadovoljuje? Se družiš bolj s svojimi vrstniki ali mlajšimi od sebe? Si si sedaj ustvarila novo socialno mrežo? Imaš še stike z ljudmi z obdobja aktivnega življenja?

»Kaj počnem sedaj? Na to sem že odgovorila. Sedaj, študiram, pogosto hodim v Sevnico, da poskrbim za 89 letnega očeta in teto, vzamem si čas za prijateljice in planinske prijatelje. Občasno grem s prijatelji v hribe in na kakšen koncert. Z vsemi temi prijatelji sem se družila že pred upokojitvijo in res so čudoviti ljudje. Imam dve čudoviti prijateljici, ki sem ju spoznala na študiju.

5 Kaj meniš nasploh o ženskah v starosti? So na slabšem od moških, imajo slabši položaj v družbi in so materialno slabše preskrbljene?

»Ženskam gre veliko bolje kot moškim. Imajo dobre pokojnine, mnoge boljše od moje, vse neizmerno garajo za svoje otroke, vnuke in može. Ti možje so pretežno betežni, pred televizorjem in res imajo srečo, takšni kakršni so, da imajo svoje garaške žene, ki zmorejo vse. Mislim, da ženske v starosti niso na slabšem od moških, temveč nasprotno. Prestižnega družbenega položaja itak ni več. Vso energijo in moč in znanje usmerjajo v svojo družino, moža in otroke. Le redke (sicer ne poznam nobene) delajo novo kariero. In tako so pomembe, zelo pomembne za svojo družino. Tudi tiste, ki nimajo družine, jim gre dobro, če se tako odločijo in delajo veliko na sebi. Ženske – materialno slabše preskrbljene? Mislim, da ne. Ne glede na denar, ki ga imajo, se ženske znajdejo. Delajo, skrbijo zase in vse kar jih poznam, delajo tudi za druge.

KVALITATIVNO

Ženski pogled na uspešno starost - Women's view of successful ageing