ŽENSKI POGLED NA USPEŠNO STAROST
Tanja Žmauc
Seminarska naloga pri predmetu Kvalitativna metodologija (nosilec dr. Blaž Mesec) na doktorskem programu Socialna gerontologija v okviru Alma mater Europea, Evropski center Maribor
POVZETEK
Število
starejših žensk presega število starejših moških v Sloveniji in po Evropi.
Podatki kažejo, da je veliko starih žensk osamljenih in živi v revščini. Namen raziskave
je ugotoviti kako razmišljajo delovno aktivne ženske o starosti. Cilj raziskave
je ugotoviti katere asociacije se jim pojavijo v mislih ob besedi starost, kakšna je njihova vizija prihodnosti ter
katere aktivnosti izvajajo kot naložbo v aktivno in uspešno starost. Kvalitativna
raziskava je izvedena s pomočjo delno strukturiranega intervjuja, na osnovi
zbiranja podatkov z ustnimi vprašanji in odgovori, odprtega tipa. Ugotovitve so
pokazale, da anketiranke na starost v največji meri asociirajo besede bolezen,
vnuki in rekreacija. Sicer pa starost idealizirajo ter se zavedajo, da je
potrebno zelo zgodaj misliti na uspešno starost ter izvajati aktivnosti, ki k temu
pripomorejo. Uspešna starost
je cilj vsakega posameznika, vendar ni samoumevna. Zato je zelo zgodaj potrebno
pričeti razmišljati o njej.
KLJUČNE BESEDE: Ženske, starost, stereotipi, vizija, aktivnosti, kvalitativna metoda
1 UVOD
Ameriška
pisateljica May Sarton je ob neki priliki izjavila, da starost nikogar kaj
prida ne zanima, dokler sam ne postane star (Oakley, 2007, str. 107), v Krpič
(2011, str. 109). Kakovostna starost je v veliki meri odvisna od navad,
sprejemanja načina življenja že v zgodnjih, aktivnih letih. Splošni,
preventivni in drugi ukrepi ter prizadevanja za zdrave življenjske navade in
zdrav način življenja od njegovega začetka dalje, nas torej vodijo po poti v
zdravo staranje. Tudi od vsakega posameznika je odvisno, kako bo usmerjal ta proces,
da bo v svojih poznih letih živel čim bolj kakovostno, polno in zdravo
življenje (Bogdan, 2009, str. 5). V Evropi in Sloveniji število starih žensk za
več kot enkrat presega število starih moških. V povprečju ženske živijo dlje in
pogosto preostanek življenja preživijo kot vdove. Ženske so pogosteje kot moški
podvržene revščini in osamljenosti.
Po zadnjih
statističnih podatkih je bilo v Sloveniji ob začetku leta 2013 skoraj 2.059.000
prebivalcev, od tega jih je bilo starejših od 64 let nekaj več kot 352.000 ali
17,1 %; med prebivalkami je bilo starejših 20,2 %, med prebivalci pa
13,9 % (delež starejših moških je bil torej nekoliko manjši od deleža
starejših žensk). Med prebivalci, starimi 85 ali več let, so pri ženskah
izrazito prevladovale vdove (75 %). (Statistični urad Slovenije, 2013).
1.1 Starejše
ženske in zdravje
·
degenerativne
bolezni – zlomi zaradi osteoporoze, revmatoidni artritis in osteoartritis, kap,
inkontinenca in rak – veliko pogostejše kot pri moških iste starosti. Enako
velja za progresivno invalidnost, ki jo povzročajo psihomotorične motnje ali
zmedenost in demenca (npr. Alzheimerjeva bolezen), ki je z leti vse pogostejša.
·
podatki
Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) navajajo najpogostejše oblike
tumorjev, odkritih pri ženskah, rak na dojkah (29,7 %), rak debelega
črevesa in danke (13,5 %) in rak na pljučih (7,4 %);
·
demenca je
pogostejša pri ljudeh, starejših od 65 let (prizadene približno eno
dvajsetino ljudi po 65. letu, eno petino ljudi po 80. letu in eno
tretjino ljudi po 90. letu); razširjenost te bolezni je pri starejših
ženskah na splošno večja kot pri starejših moških;
·
depresija in
tesnoba sta hudi obliki duševne motnje, katerima so ženske bolj izpostavljene
kot moški; ker WHO ocenjuje, da se pogostost te motnje pri ženskah v starostni
skupini nad 65 let v Evropi giblje med 2 % in 15 %;
·
za multiplo
sklerozo je zbolelo že okrog 600 000 Evropejcev, večinoma žensk; to je
najpogostejša oblika nevrodegenerativne motnje in ena od glavnih povzročiteljic
netravmatske invalidnosti pri starejših ženskah.
1.2 Starejše ženske in revščina
Celotna stopnja tveganja revščine je v Sloveniji v letu 2012 znašala 13,5 %, samo za starejše osebe (tj. stare 65 ali več let) pa je znašala 19,6 %. Pri starejših moških je bila ta stopnja nižja od slovenskega povprečja, in sicer je bila 11,7-odstotna, pri starejših ženskah pa je bila kar 25-odstotna. Glede na tip gospodinjstva je bila stopnja tveganja revščine v enočlanskem gospodinjstvu osebe, stare 65 ali več let, pri moških 33,3-odstotna, pri ženskah pa 44-odstotna. (Statistični urad Republike Slovenije, 2013).
V raziskavi z naslovom Revščina in
materialna deprivacija starejšega prebivalstva (Stropnik, 2010, str. 15 – 16)
podobno ugotavljajo, da od žensk, starih 65 let in več, skoraj vsaka četrta
živi v samskem gospodinjstvu. Vse to so vzroki za visoko stopnjo tveganja
revščine med ženskami (tudi v primerjavi z moškimi). V letih 2005-2007, je bilo
relativno revnih skoraj 26% žensk, starih 65-74 let. Še veliko slabši je bil
položaj tistih žensk, ki so živele v samskih gospodinjstvih. Že v starosti 55-59 let jih je bilo relativno revnih
nekaj manj kot dve petini, v starosti 65-74 let pa več kot polovica.
1.3 Starejše ženske in osamljenost
Znano
dejstvo je, da ženske živijo dlje, zato je verjetnost, da bodo preostanek
življenja preživele same, velika. Tudi statistika kaže, da ženske preživijo
zadnja leta svojega življenja v veliki večini kot vdove. Izguba zakonskega
partnerja je prelomen trenutek v življenju starejše ženske, kateremu z veliko
verjetnostjo sledi osamljenost in socialna izolacija. Thomopoulou (2010) v Singh in Kiran, (2013,
str. 12)
navaja, da ima zakonski stan pomemben vpliv na kakovost življenja in
osamljenost starejših, saj imajo poročene ženske višjo kakovost življenja kot
razvezane in vdove. Osamljenost je najpogostejša pri starih ljudeh, tudi zaradi
tega, ker je starostnik povezan z manjšim številom oseb. To čustvo povečuje
tudi zavedanje, da drugim ni potreben v tolikšni meri kot nekoč. Pomemben
dejavnik osamljenosti je odhod otrok od doma (Liu, 2007) v Singh in Kiran (2013, str. 12). Življenje z odraslim
otrokom prinaša zaščito pred osamljenostjo, vendar to ni enakovredno
partnerskemu odnosu (Gierveld, J. J., 2011)
v Singh in Kiran (2013, str 13). Po
ugotovitvah avtorja je medgeneracijska podpora ključna pri zmanjševanju
osamljenosti starejših. Za zmanjšanje osamljenosti v situaciji, ko otroci
zapustijo dom, je zelo pomembna tudi socialna podpora prijateljev,
sosedov in drugih služb ter inštitucij.
Prav
tako se starostnik počuti osamljenega in odvečnega, ko se mu vsiljuje način
življenja, ki mu je neznan. Osamljenost je v največji meri posledica socialne
izolacije. Mnogokrat pa okolica, predvsem mlajši tega niti ne opazijo. Stari
človek zaradi osamljenosti začne čustveno životariti, postane apatičen, pasiven
in neaktiven. Osamljenost je pogosto pozitivno
povezana z depresijo. Podobno ugotavljata Peplau in Perlman (1982) v Singh in Kiran (2013, str. 12), ko navajata, da so osamljeni ljudje po navedbah manj srečni, manj
zadovoljni, bolj pesimistični ter trpijo zaradi več depresivnih simptomov kot
ljudje, ki niso osamljeni. Osamljenost pa ni vedno samota. Osamljenost
je lahko kot posledica pomanjkanja socialne mreže in družbenih odnosov, je
lahko zelo negativna, boleča ter predvsem subjektivna izkušnja. Samota je izbor
posameznika in je lahko tudi pozitivna izkušnja.
1.4 Starejše
ženske in javna politika
·
enakost med spoloma in nediskriminacija sta med
drugim tudi na podlagi starosti, temeljni načeli Evropske unije, zajeti v
Pogodbi o delovanju Evropske unije, in dva izmed ciljev in nalog Skupnosti,
·
ker je v strategiji Evropa 2020 določen kot
glavni cilj 75–odstotna stopnja zaposlenosti za ženske in moške in zmanjšanje
števila oseb, ki živijo na pragu revščine, za dvajset milijonov, ker je za
uresničitev obeh ciljev odločilna starostna skupina žensk, starejših od 50 let, saj je za njih značilna visoka stopnja
revščine in brezposelnosti,
·
ker vztrajni
obstoj stereotipov zmanjšuje
možnosti zaposlitve, usposabljanja in napredovanja starejših žensk in je
deloma odgovoren za povečano tveganje revščine v starosti, ker je v letu
2008 tveganje revščine med starejšimi ženskami znašalo 22 %, med starejšimi
moškimi pa 16 %,
·
ker je med
osamljenimi starejšimi osebami vse več žensk, kar je posledica naraščajoče
stopnje ločitev in krajše življenjske dobe moških; ker so vdove in samske
starejše ženske na splošno bolj izpostavljene revščini, osamljenosti in
družbeni izključenosti,
·
ker je bila stopnja zaposlenosti žensk, starih
od 55 do 64 let, v letu 2009 37,8 %, stopnja zaposlenosti moških enake starosti
pa 54,8 %,
·
ker so razlike v ekonomsko-socialnem statusu
večinoma zakoreninjene v tradicionalni delitvi vlog glede na spol, pri kateri
se meni, da je odgovornost moških predvsem, da preživljajo družino, žensk pa, da opravljajo neplačana
gospodinjska dela in skrbijo za družinske člane, vključno za razširjeno
družino,
·
ker je pri ženskah bolj verjetno, da bo njihova
poklicna pot počasnejša, krajša in/ali prekinjena, njihovi povprečni zaslužki
pa nižji kot pri moških, kar se odraža v večji razliki v plačah med spoloma in
ustvarja razlike med spoloma pri prispevkih za osebne pokojninske račune, s tem
pa se povečuje tveganje revščine žensk v
starosti,
·
ker so na trgu dela ženske pogosto obravnavane kot „stare“ veliko prej kot moški enake starosti; ker 58 % Evropejcev
meni, da je diskriminacija na podlagi starosti zelo razširjena.
1.5 Diskriminacija starejših žensk
Diskriminacija starejših ima negativen vpliv na družbo na
splošno in še posebej škodljiva je za ženske. Dejstvo je, da ko ženska postane stara, ji dejanska vrednost pada. Življenjske izkušnje in znanja, ki jih zbirajo v daljšem
časovnem obdobju ne pomenijo veliko. Ženske so
videti manj vredne, manj tržne in manj vidne. Tukaj prihaja do
zanimivega paradoksa. Ko ženska pride v obdobje, ko ima veliko izkušenj, ko ima
veliko ponuditi družbi, postane stara in neuporabna. Praktično postane nevidna.
Odbor za pravice žensk in enakost spolov Evropskega parlamenta v svojem
poročilu (2011) poudarja, da so starejše ženske gospodarski vir in zakladnica
izkušenj ter nudijo pomembno pomoč skupnosti in družinam kot oskrbovalke
odvisnih oseb, pa tudi kot svetovalke v zadevah, povezanih z delom, pri čemer
se ne sme pozabiti njihovih širokih poklicnih izkušenj in dejstva, da pomagajo
pri ohranjevanju podeželskega okolja.
Tako imenovana
»gerontophobia« je zelo diskriminatorna predvsem do starejših žensk, saj jih dosledno
ocenjuje na podlagi njihovega videza, medtem ko so moški bolj merijo s svojimi
dosežki in bogastvom (Baugh, 2009, str. 2).
Diskriminacija starih ljudi ne vpliva samo na starejše,
temveč lahko povzroči po nepotrebnem strah pred staranjem pri mladih ženskah.
Velik vpliv pri podpori diskriminacije starejših žensk imajo mediji. Starejša
ženska kot javna podoba je praktično »izbrisana« iz medijev, reklamnih
sporočil, naslovnic revij in drugih javnih občil.
2 PROBLEM
Na
osnovi teoretičnih predpostavk lahko postavimo tri raziskovalna vprašanja:
1.
Kako ženske
dojemajo proces staranja?
2.
V kakšni
vlogi se vidijo v starosti?
3.
Kakšna je
njihova priprava na uspešno starost?
3 METODA
3.1 Področja zanimanja
Zanima me pogled
na starost s stališča delovno aktivnih žensk, različnih starosti. Predvsem kakšna
je njihova predstava o starosti, vizija starosti in kakšne so danes njihove
aktivnosti, ki bodo dolgoročno pripomogle k
večji varnosti in zadovoljstvu v starosti. Prav tako nas zanima pogled
na starost s strani starejše, upokojene ženske.
3.2 Viri podatkov, gradivo, vodilo za intervju ali opazovanje
Za študijo primera sem uporabila:
·
Kvalitativno
metodo zbiranja podatkov na osnovi pol-strukturiranega intervjuja.
Pred izvedbo intervjuja zapišem
osnovne podatke o posamezni anketiranki. Starost, stopnja izobrazbe, delovna
aktivnost, zakonski stan in geografsko področje iz katerega izhaja. Na osnovi
povedanega s strani intervjuvank sem zapisala ključne odgovore in jih uredila
tako, da jih je možno lažje brati in razumeti.
·
Dobljene
rezultate sem povezala s teoretičnimi vsebinami in jih uredila v smiselno
celoto.
3.3 Raziskovanke
Izbrala sem pet
udeleženk, različnih starosti, od 20 – 60 let. Intervjuvanke izhajajo iz mojega
delovnega okolja (3), ena iz moje soseščine, ena je moja prijateljica iz
glavnega mesta. Intervjuji so potekali individualno. Vzorec anketirank je raznolik. Vse razen prve imajo najmanj višjo
izobrazbo, tri od petih so zaposlene v razmeroma varnem in udobnem javnem
sektorju, ena je študentka in ena podjetnica. Anketirankam sem zagotovila
anonimnost in jih v študiji primera »poimenovala« s črko. Osnovne značilnosti
anketirank so pregledno prikazane v tabeli.
Želela sem
pridobiti še en pogled na uspešno starost in to s strani osebe, ki dejansko že
živi v pokoju. Z njo sem opravila širši intervju v katerem me je zanimalo
predvsem njeno dojemanje starosti v aktivnem življenju, doživljanje prehoda v
pokoj in preživljanje časa kot upokojenka.
Raziskovanke
|
A
|
B
|
C
|
D
|
E
|
Starost
|
20 let
|
30 let
|
40 let
|
50 let
|
60 let
|
Izobrazba
|
Srednješolska
|
visoka strokovna
|
magisterij
|
visoka strokovna
|
višja strokovna
|
Delovna aktivnost
|
študentka
|
zaposlena v javnem
sektorju
|
podjetnica
|
zaposlena v javnem
sektorju
|
zaposlena v javnem
sektorju
|
Stan
|
samska
|
samska z otrokom
|
poročena z otroci
|
poročena, brez otrok
(pastorki)
|
poročena z otroci
|
Geografsko področje
|
Ormož
|
Murska Sobota
|
Ljubljana
|
Lenart
|
Murska Sobota
|
3.4 Postopek
zbiranja podatkov
Intervju je po uvodnem zbiranju splošnih podatkov
vseboval tri vprašanja:
- Katerih
je prvih pet (asociacij) besed na katere pomislite ob besedi starost?
Anketiranke prosim,
da navedejo prvih pet asociacij, na katere pomislijo ob besedi starost.
- Kako
si predstavljate prizor v katerem vidite sebe kot starejšo osebo?
Z drugim vprašanjem
sem želela vedeti kakšna je njihova predstava o starosti. Prosim jih, da
opišejo prizor v katerem vidijo sebe, ko bodo stare.
- Ali
izvajate kakršne koli aktivnosti za uspešno starost, ali se zgolj
prepuščate družbeni skrbi?
V zadnjem vprašanju me
je zanimalo kakšne in ali sploh so njihove aktivnosti danes, za uspešno
starost.
3.5 Urejanje
podatkov, kodiranje in analiza
Odgovore na prvo vprašanje »Katerih
je prvih pet (asociacij) besed na katere pomislite ob besedi starost?« zapišem
v zaporedju po navedbah raziskovank. Pozneje odgovore vseh udeleženk pregledno
prikažem v tabeli 2. Na osnovi odgovorov poskušam razvrstiti odgovore v
pozitivne in negativne kategorije in jih barvno označim tako, da so pozitivni
odgovori obarvani z rumeno, negativni pa s sivo barvo. Odgovore interpretiram
na osnovi lastnega razmišljanja in izkušenj in na osnovi teoretičnih izhodišč
iz literature.
Drugo vprašanje se nanaša na pogled v prihodnost. Anketiranke vprašam
kakšna je njihova vizija prihodnosti in jih prosim, da opišejo prizor v katerem
vidijo sebe v starosti. Ključne odgovore dobesedno navedem in jih interpretiram
na osnovi lastnega razmišljanja in izkušenj in na osnovi teoretičnih izhodišč
iz literature.
V
tretjem vprašanju »Ali izvajate
kakršne koli aktivnosti za uspešno starost, ali se zgolj prepuščate družbeni
skrbi?« skušam dobiti odgovor kako se ženske pripravljajo na starost. Ključne
odgovore dobesedno navedem in jih zaradi boljše preglednosti še predstavim v
tabeli. Iz tabele poskušam razbrati povezave med odgovori in na ta način
ugotoviti katere so najpogostejše aktivnosti, ki jih raziskovanke izvajajo za
uspešno starost. Odgovore interpretiram na osnovi lastnega razmišljanja in
izkušenj in na osnovi teoretičnih izhodišč iz literature.
4.
REZULTATI
Prvo vprašanje »Katerih je
prvih pet (asociacij) besed na katere pomislite ob besedi starost?«
Anketiranka
A (20 let) je navedla naslednje asociacije na starost:
1. Nerodnost
2. Okornost
3. Nemoč
4. Pozabljivost
5. Odtujenost
Izbor
besed anketiranke A nam lahko kaže na več dimenzij. Lahko bi rekli, da je
pričakovano izbrala pet »dejstev« o starosti, ki so očitno vpliv
neizkušenosti, razmišljanja okolja in
posledica implicitnih shem, ki jih imamo v glavi. Jasno je, da mladi ljudje
gledajo na starost precej stereotipno, kot nekaj neugodnega in povezanega s
problemi. Mladi doživljajo percepcijo staranja drugače kot starejši, saj se še
ne identificirajo z njo. Za njih je starejši človek »nekdo drug«. Starost pa je
še precej nejasna »grožnja« daleč v prihodnosti. Glede na izbor besed bi lahko
rekli, da gre za zelo negativen pogled na staranje. Iz tega lahko povzamemo, da
je starost grožnja, nekaj česar si ne želimo. »Nerodnost in okornost« bi mogoče lahko povezali. Oboje je lahko
posledica zmanjšanja fizičnih sposobnosti posameznika. Vendar to ni ovira za
uspešno starost, saj se aktivnosti lahko priredijo potrebam in sposobnostim
starostnika. Mogoče ne more izvajati enakih aktivnosti kot jih je v času
aktivnega življenja, jih pa lahko prilagodi ali pa izbere nekaj čisto novega,
kar bo dalo njegovemu življenju nov smisel in izziv. »Nemoč« je lahko asociacija na fizično oslabljenost, lahko pa
pomeni tudi nemoč vplivati na spremembe ali pa nemoč pri vplivanju na
odločitve, ki jih lahko v njenem imenu sprejema kdo drugi. »Odtujenost« je
lahko posledica ločitev od sodelavcev in prijateljev, ki so bili del aktivnega
življenja. Lahko je odtujenost od družine, predvsem otrok, kateri je več ne
potrebujejo v takšni meri in so ustvarili svoje družine. Odtujenost od domačega
okolja, če v obdobju starosti živi v domu za ostarele. Tudi v domu za ostarele
je možnost odtujenosti (osamljenosti), če se ne uspe vključiti in povezati z
ostalimi stanovalci. »Pozabljivost«
je pojav tudi pri mlajših ljudeh iz različnih vzrokov. Lahko je
preobremenjenost, utrujenost, nezbranost. Podobno je v obdobju staranja. Vendar
se pozabljivost kot lastnost pripisuje predvsem starostnikom. Seveda je
pozabljivost del starosti, povezana z upadom kognitivnih funkcij in določenimi
boleznimi. Pozabljivost je lahko zelo neprijeten pojav v starosti sploh, če se
stopnjuje tako daleč, da pozabiš kje si doma, kdo so tvoji bližnji, kje so
dokumenti, kam želiš potovati, s kom si govoril, kako mu je ime,…
Anketiranka
B (30 let) je v naslednjem zaporedju navedla naslednje besede:
1.
Počitek
2.
Bolezen
3.
Utrujenost
4.
Izživetost
5.
Obžalovanje
V tem
izboru besed je smiselno dati pozornost tudi vrstnemu redu izbranih besed.
Sicer je podobno kot anketiranka A pretežno izbrala negativne asociacije.
Vendar je kot prvo besedo omenila »počitek«. Anketiranka B je zaposlena in
mati, ki verjetno že občasno čuti potrebo po počitku in bo to lahko
izkoristila, ko bo stara. Ta asociacija na besedo starost je v celotnem sklopu
odgovorov anketiranke B edina pozitivna. Pojavi se tudi asociacija na »bolezen«, ki je stereotipno gledano,
ena najpogostejših lastnosti starih. »Utrujenost«
lahko razlagamo iz različnih stališč. Kot
utrujenost od aktivnega življenja (službe, družine) ali utrujenost kot
posledica slabših fizičnih sposobnosti v starosti. Zadnji dve navedeni besedi
lahko tudi povežemo. »Izživetost«,
torej nič več ne bom doživela, vsega je konec, najlepša leta so za mano in »obžalovanje«, ker je marsikaj zamujeno
in potem, ko si star je »vsega konec«. Obžalovanje se lahko nanaša na
preteklost, kot žalost za nečim česar ne bo več, za izgubljenimi priložnostmi,
po drugi strani pa se lahko nanaša na prihodnost kot novo življenjsko obdobje,
ki počasi vodi k svojemu koncu. Študije so pokazale,
da se retrospektivno obžalovanje, torej tisto, ki ga posamezniki čutijo, ko se
spominjajo poteka svojega življenja, pogosteje nanaša na opustitve kot na
dejanja. Raziskovalci so to razlagali s časovnim potekom obžalovanja, v katerem
kratkoročno bolj obžalujemo dejanja, dolgoročno pa opustitve (Gilovich in
Medvec, 1995) v Starc in Zabukovec (2013, str. 5).
Veliko
bolj pozitivne asociacije na starost se začnejo z anketiranko C (40 let), ki v naslednjem zaporedju navaja besede:
1. Vnuki
2. Več časa
za rekreacijo
3. Knjige
4. Izobraževanje
(tuji jeziki)
5. Bolezen
Tudi
v tem primeru je smiselno dati poseben pomen zaporedju navedb. Anketiranka C je
naprej navedla pozitivne asociacije, šele na zadnjem mestu je navedla negativno
asociacijo »bolezen«. »Vnuki« so eden najlepših »elementov«
starosti. O vnukih se ženske pogovarjajo že zelo zgodaj v aktivnem življenju. V
našem primeru o vnukih očitno razmišlja že 40 letnica, ki jih je uvrstila celo
na prvo mesto izbora asociacij na starost. Naslednji izbor, ki se je pojavil na
drugem mestu bi lahko razdelili na »čas«
in »rekreacijo«. Obojega »več«. Očitno več kot zdaj, ko časa
venomer primanjkuje in je potrebno nenehno selekcionirati aktivnosti, seveda na
račun rekreacije. Rekreacijo pa lahko povežemo še s potrebo po gibanju v
starosti in s tem povezano večjo fizično in psihično močjo. Gibanje vsekakor
zmanjšuje tveganje za bolezni in poškodbe. »Knjige«
si puščamo za takrat, ko bo čas. Anketiranka C računa, da ko bo stara bo
tudi čas za »učenje tujih jezikov«. Branje
knjig in izobraževanje sta potrebi, ki ju očitno nikakor ne more vključiti v
redni vsakdan. Oboje si želi, pa ni časa ali ustrezne organiziranosti. Obojega
se veseli v starosti. V bistvu na starost gleda kot na obdobje, kjer je veliko
časa in bo »živela« aktivno starost.
Navedbe
asociacij na starost anketiranke D (50 let) so po vrstnem redu naslednje:
1. Strah
2. Knjige
3. Sprehodi
4. Vnuki
5. Bolezen,
poškodbe
Prvič
se kot asociacija na starost pojavi beseda »strah«. Anketiranka D je stara 50
let in se nekako že približuje obdobju, ki ji po vsej verjetnosti prinaša
občutke neznanega, novega, nekaj kar še ne pozna. Naslednje tri asociacije so
pozitivne in kažejo, da anketiranka gleda na starost kot aktivno obdobje.
Ponovno so kot pri predhodnici na vrsti knjige, sprehodi (rekreacija) in vnuki.
Seveda se ponovno pojavi beseda »bolezen
in poškodbe«, vendar šele na petem, zadnjem mestu. Anketiranka je v
obdobju, ko že lahko čuti upad fizičnih sposobnosti in se zaveda dejstva, da so
ženske zaradi zmanjšanja hormonske podpore veliko bolj podvržene poškodbam kot
moški. Vmes med dvema negativnima asociacijama je navedla tri pozitivne,
podobno kot anketiranka C, knjige,
sprehodi, vnuki. Potreba po branju knjig in pomanjkanju časa za branje je
očitno problem aktivnih žensk. Lahko pa je zgolj nadaljevanje te aktivnosti v
starost. »Sprehodi« so lahko mišljeni
kot rekreacija za boljšo fizično kondicijo, lahko pa kot družabni dogodki z
vrstnicami. Verjetno gre tukaj za oboje.
Anketiranka
E (60 let) je v bistvu že na pragu oziroma prehodu v novo življenjsko obdobje.
Navedla je naslednjih pet asociacij na starost:
1. Pokojnina
2. Bolezen
3. Odsotnost
službe
4. Potovanja
5. Jutranje
poležavanje
Najprej
je pomislila na »pokojnino«. Verjetno
v povezavi z njeno višino ali si bo lahko zagotavljala in vzdrževala enako
raven življenjskega standarda. Problem starosti je med drugim tudi revščina, ki
po vsej verjetnosti pri anketiranki ne bo prišla do izraza. Pa vendarle
pokojnina običajno ne zadostuje za enak nivo standarda kot so si ga ljudje v
aktivni dobi lahko privoščili. Tako se upokojenci soočajo s spremembo življenjskega
standarda, določanjem prioritet in zmanjšanja stroškov. Težje se opredelimo
glede pokojnine ali gre za pozitivno ali negativno asociacijo. V kolikor gre za višino pokojnine, ki bo
zadostovala potrebam anketiranke je to pozitivna asociacija, v kolikor pa jo
skrbi kako bo s pokojnino preživela pa vsekakor negativna asociacija. »Bolezen« je vsekakor negativna
asociacija starosti tudi pri anketiranki E.
V zadnjem življenjskem obdobju je običajna spremljevalka starejših.
Vendar pa anketiranka E vidi starost kot prijetno doživetje »brez službe«, lahko razlagamo, da je
konec dnevne rutine in obveznosti, ni več prilagajanja življenja službenim
obveznostim, ni več zgodnjega vstajanja, je končno čas za »jutranje poležavanje«, zadnjo asociacijo lahko prevedemo tudi v »počitek«. Anketiranka E vidi starost
kot obdobje, ko je čas za potovanja in nova doživetja.
A
|
B
|
C
|
D
|
E
|
20 let
|
30 let
|
40 let
|
50 let
|
60 let
|
NERODNOST
|
POČITEK
|
VNUKI
|
STRAH
|
POKOJNINA
|
OKORNOST
|
BOLEZEN
|
VEČ ČASA ZA REKREACIJO
|
KNJIGE
|
BOLEZEN
|
NEMOČ
|
UTRUJENOST
|
KNJIGE
|
SPREHODI
(REKREACIJA)
|
ODSOTNOST SLUŽBE
|
POZABLJIVOST
|
IZŽIVETOST
|
IZOBRAŽEVANJE (TUJI JEZIKI)
|
VNUKI
|
POTOVANJA
|
ODTUJENOST
|
OBŽALOVANJE
|
BOLEZEN
|
BOLEZEN,
POŠKODBE
|
JUTRANJE POLEŽAVANJE
|
V
tabeli 2 so še enkrat pregledno navedene asociacije na starost, ki so jih kot
odgovor na prvo vprašanje »Katerih je prvih pet (asociacij) besed na katere
pomislite ob besedi starost?« navedle anketiranke. Pozitivne asociacije so
obarvane z rumeno barvo, negativne pa s sivo. Če pogledamo navedbe vseh
anketirank lahko zaključimo, da mlajše anketiranke (20 in 30 let) na starost
gledajo precej stereotipno in predvsem negativno. Starost je grožnja,
starostnik pa nekdo drug. Več rumene barve (pozitivnih asociacij) je prisotnih
pri ostalih treh anketirankah (40, 50, 60 let), saj očitno na starost gledajo
kot na zelo aktivno obdobje, kjer bodo počele aktivnosti, za katere trenutno ne
najdejo časa ali možnosti ali pa zgolj nadaljevale trenutne aktivnosti.
Rekreacija, branje knjig in vnuki so glavne asociacije anketirank od 40-60 let.
Negativna asociacija, ki so jo navedle štiri od petih anketirank je »bolezen«. Dobesedno so jo omenile vse, razen 20 – letnice, ki pa
je v svojem izboru besed navedla toliko negativnih asociacij, ki bi jih z
lahkoto povezali z boleznijo, zato lahko trdimo, da je bolezen kot asociacija
na starost v bistvu prisotna pri vseh anketirankah. Zanimiv je pogled na
tabelo, ki je z višjo starostjo anketirank, bolj rumena. To si lahko razlagamo
tudi, da starejši kot si, bolj pozitivno gledaš na starost ali obratno.
Iz
odgovorov na vprašanje »Katerih je prvih pet (asociacij) besed na katere
pomislite ob besedi starost?« lahko zaključimo, da asociacije na starost, ki so
jih navedle anketiranke lahko združimo v negativne in pozitivne kategorije:
· Negativne kategorije
so: bolezen (nerodnost, okornost, nemoč, pozabljivost),
odtujenost in strah.
· Pozitivne
asociacije so: vnuki, rekreacija (sprehodi, potovanja) branje knjig, počitek (jutranje poležavanje, odsotnost službe), izobraževanje (tuji jeziki).
· Pokojnina je lahko opredeljena v pozitivni ali negativni
kategoriji.
V drugem vprašanju »Kako si
predstavljate prizor v katerem vidite sebe kot starejšo osebo?« smo
anketiranke pozvali, da se v mislih prestavijo v starost in opišejo prizor v
katerem vidijo sebe kot staro osebo. Odgovori anketirank sledijo v
nadaljevanju. Za lažje branje in razumevanje smo odgovore smiselno uredili in
skrajšali, vendar je bistvo in izbor besed ostal nespremenjen.
KAKO VIDITE SEBE KOT
STAREJŠO OSEBO?
|
|||
IZJAVA
|
KODA
|
KATEGORIJA
|
|
01
|
»Božični prizor,
obkrožena s svojo družino« (B)
|
PRIPADNOST
|
IDEALIZACIJA STAROSTI
|
02
|
» uživam z možem doma…«
(D)
|
||
03
|
»…vidim se doma…«(C)
|
VARNOST
|
|
04
|
»Pričakujem obisk otrok
in vnučkov«(E)
|
PRIČAKOVANJE
|
|
05
|
»…mogoče z vnuki.« (B)
|
ŽELJA
|
|
06
|
»…s svojimi vnuki…«(C)
|
SREČA
|
|
07
|
» pripravljam
kosilo.«(C)
|
SKRB ZA DRUŽINO
|
OBČUTEK VREDNOSTI
|
08
|
»Skuham kosilo«(E)
|
||
09
|
»…brez naglice« (D)
|
PRILAGODITEV
|
SPREMEMBA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA
|
10
|
»Zjutraj poležim,…
preberem časopis…« (E)
|
LEŽERNOST
|
|
11
|
»izlet, obisk tržnice,
sprehod« (D)
|
SPROSTITEV
|
|
12
|
»V domu ostarelih se družim z ostalimi
stanovalci«. (A)
|
||
13
|
»v pozni starosti se
vidim v domu za ostarele…« (D)
|
REALNOST
|
|
14
|
»….v individualni sobi«
(D)
|
PRIČAKOVANJE IZGUBE
|
|
15
|
»čas za branje knjig«
(D)
|
ZADOVOLJTSVO
|
OKUPACIJA
|
16
|
»Berem knjige,…gledam
TV« (E)
|
SPROSTITEV
|
PRIZOR
ANKETIRANKE »A« (20 let):
»V domu ostarelih se družim z ostalimi
stanovalci«.
Prizor
najmlajše anketiranke lahko razlagamo kot pozitivno, lahko pa kot negativno
projekcijo. Anketiranka A svoje izkušnje z družino še nima, zato še ne
čuti potrebe po skrbi za druge. Vidi se
v domu za ostarele, kjer se druži z drugimi stanovalci. Vsekakor se je potrebno
vprašati na čem je zgradila svojo projekcijo, na osnovi kakšnih izkušenj in
vplivov. Vprašanje, če je dom upokojencev ravno želja starostnika, bolj bi
lahko rekli potreba in v skrajnem primeru izhod v sili, po drugi strani pa
primerna izbira takrat, ko ne moreš skrbeti sam zase, ko nimaš družine in
socialne mreže. V domu upokojencev stanovalci živijo družabno življenje,
izvajajo številne aktivnosti in imajo ustrezno negovalno oskrbo, ko je to
potrebno.
PRIZOR
ANKETIRANKE »B« (30 let):
»Božični prizor – obkrožena s svojo družino
in mogoče vnuki pri novoletni jelki. Praznujemo največji družinski praznik.«
Iz
odgovora je moč sklepati, da anketiranka želi preživljati starost doma,
obkrožena z družino in vnuki. Božični prizor vsekakor nakazuje toplino, intimno
vzdušje, pozitivne vibracije in pričakovanje.
PRIZOR
ANKETIRANKE »C« (40 let):
»Vidim se doma, skupaj s svojimi vnuki.
Pripravljam kosilo.«
Anketiranka
C se vidi v tradicionalni vlogi babice, doma v kuhinji, z vnuki, pripravlja
kosilo. Skrb za družino, tokrat tudi razširjeno je še vedno prioriteta
starejših. Starejši ljudje še vedno prispevajo pomemben prispevek mladim
družinam v smislu varovanja otrok. To ima dvojni pozitivni učinek, na eni
strani zadovolji starostnika, saj dobi občutek vrednosti, pomembnosti,
zmanjšuje osamljenost, po drugi strani pa mladi družini olajša življenje.
PRIZOR
ANKETIRANKE »D« (50 let):
»Vidim se uživati z možem v domu, ki sva si
ga ustvarila, brez naglice, izlet po Sloveniji,… Zajtrk, obisk tržnice,
sprehod.« Čez nekaj trenutkov se premakne v pozno življenjsko obdobje. »V pozni starosti se vidim v domu za
ostarele, v individualni sobi z balkonom, TV in imam ogromno časa za branje.«
Uživanje
sadov aktivnega življenja je vsekakor želja vsakega starostnika. Za časa
aktivnega življenja lahko veliko ustvarimo, pogosto nimamo časa, da bi v tem
uživali. Anketiranka omenja »brez
naglice«. Obdobje starosti ponuja to možnost, saj ni več delovnega tempa in
dnevne rutine kot je bila v delovno aktivnem življenju. Lahko se posveti
partnerju, urejanju doma in obredom kot je »zajtrk«,
ki je v času aktivnega življenja pogosto bolj želja kot realnost v
vsakdanjem tempu. Potovati je vsekakor želja, v kolikor so možnosti za to
aktivnost. Ni le finančni vidik tisti, ki željo po potovanju uresniči, temveč
je veliko odvisno od fizičnih sposobnostih in omejitev posameznika, v kolikor
sploh zmore potovati. Anketiranka je potovanje dodatno definirala »po Sloveniji«. Verjetno iz prej
navedenih razlogov. Krajša in cenejša potovanja. Krajša zato, ker so
prilagojena fizičnim sposobnostim, bližini doma, pokritosti z zdravstveno
oskrbo, verjetno pa so takšna potovanja tudi bolj cenovno dostopna. Anketiranka
D razmišlja tudi v pozno starost. Njen pogled na to obdobje je precej
racionalen. Vidi se v domu za ostarele. V nadaljevanju omeni »individualno sobo z balkonom«. Mogoče
pričakuje, da bo zadnje obdobje preživela sama. To željo po individualnosti
lahko razlagamo tudi tako, da bo v domu upokojencev vzdrževala distanco od
drugih stanovalcev, da ji dom ne predstavlja ravno idealne izbire, ampak zgolj
rešitev. Seveda pa kot večina anketirank pričakuje, da bo v starosti čas za
branje knjig in sprehode.
PRIZOR
ANKETIRANKE »E« (60 let):
»Zjutraj poležim, vstanem, preberem časopis,
grem v trgovino, skuham kosilo, pričakujem obiske otrok in vnučkov, berem
knjige in gledam televizijo v noč.«
Življenje
v projekciji anketiranke E v starosti je usmerjeno k izvajanju vsakdanjih
aktivnosti, vendar v zmanjšanem tempu. Jutranje poležavanje in branje časopisa
je vsekakor privilegij, ki si ga delovno aktivni posameznik običajno zelo želi.
Ostale aktivnosti so usmerjene v skrb za družino in vnuke ter za branje knjig
in gledanje televizije.
Iz
odgovorov bi lahko sklepali, da anketiranke svojo starost idealizirajo. Vidijo
se obkrožene s svojimi najbližjimi. Skrb za otroke je še vedno prisotna, vendar
se ta skrb sedaj širi še na vnuke. Vlogo skrbnic za blagor družine, ki jo
»igrajo« sedaj, bodo prenesle tudi v starost. S tem si bodo na nek način
zagotovile osrednjo vlogo v družini, tokrat razširjeni družini. Ostal bo
občutek pomembnosti in nepogrešljivosti. Sicer pa si anketiranke puščajo
možnost za aktivno starost, kot rekreacijo, branje knjig in počitek.
Odgovori na tretje vprašanje »Ali
izvajate kakršne koli aktivnosti za uspešno starost, ali se zgolj prepuščate
družbeni skrbi?«
AKTIVNOSTI ZA USPEŠNO
STAROST
|
|||
IZJAVA
|
KODA
|
KATEGORIJA
|
|
01
|
»…o starosti ne
razmišljam, ker se mi zdi, da to še ni potrebno« (A)
|
BREZBRIŽNOST
|
NEOBREMENJENOST S
STAROSTJO
|
02
|
»…sicer pa preveč še ne
razmišljam o tem.« (B)
|
ODMIKANJE
|
|
03
|
»…plačujem rento za
prihodnost…«(B)
|
ODLOČITEV
|
MATERIALNA VARNOST
|
04
|
»…varčujem…«(C)
|
AKTIVNOSTI
|
|
05
|
»varčujem, v plačujem v
drugi steber ali kako se že to imenuje.« (D)
|
||
06
|
»….zanašam se samo nase, saj na družbeno podporo …ni
mogoče računati.« (D)
|
NEPRIČAKOVANJE POMOČI
|
|
07
|
»nekaj je potrebno
dajati na stran, predvsem za tisto nekaj več« (E)
|
POTREBA
|
|
08
|
»…rada hodim v hribe,
na izlete, potovala bi rada, zdravo jedla, živela,…« (C)
|
AKTIVNOSTI
|
SKRB ZA FIZIČNO ZDRAVJE
|
09
|
»kolesarim zelo
aktivno, hodim na sprehode…« (D)
|
||
10
|
»…vse to počnem za
preventivo.« (C)
|
PREVENTIVA
|
|
11
|
»rekreacija za zdravo
starost« (E)
|
||
12
|
»….pa križanke
rešujem.« (D)
|
RAZVEDRILO
|
SKRB ZA PSIHIČNO ZDRAVJE
|
13
|
»rešujem križanke,
miselne igre, berem knjige, vse to za preprečevanje demence (E)
|
PREVENTIVA
|
|
14
|
»pozitivno razmišljanje
o prihodnosti« (D)
|
OPTIMIZEM
|
POZITIVEN POGLED NA STAROST
|
15
|
»…kupila sem
stanovanje, da bom imela kje živet,…«(B)
|
POGLED V PRIHODNOST
|
UREDITEV BIVALNIH POGOJEV
|
16
|
»ureditev hiše,
prostorov« (E)
|
PRILAGODITEV
|
Anketiranka
A (20 let) je najmlajša anketiranka in
na vprašanje »Ali izvajate kakršne
koli aktivnosti za uspešno starost, ali se zgolj prepuščate družbeni skrbi?«
odgovarja »o starosti ne razmišljam, ker
se mi zdi, da to še ni potrebno«. Sicer ne vemo kdaj je pravi trenutek, ko
je potrebno pomisliti na starost. Vsekakor čim prej. Odnos do staranja in
starih ljudi je potrebno vključiti v vzgojo otrok. Aktivno razmišljanje o
starosti pa bi se moralo začeti najpozneje, ko se mladi človek zaposli in
ustvarja svoje imetje. Razmišljanje je sigurno posledica neizkušenosti,
umikanja pred problemi in »težkimi situacijami«. Starost za mlade ni nekaj kar
bi z veseljem pričakovali, niti veselili. Vsekakor pa je »ne razmišljati o starosti« tudi odsev vpliva okolja in družbene
naravnanosti do starosti.
Anketiranka B (30 let) na vprašanje »Ali izvajate kakršne koli aktivnosti
za uspešno starost, ali se zgolj prepuščate družbeni skrbi?« med drugim
odgovarja »plačujem rento za prihodnost« in
dalje »…kupila sem stanovanje, da bom
imela kje živet,…« Oboje je vsekakor naložba za starost. Vsekakor pravilna
in zrela odločitev tridesetletnice. Čeprav na koncu izjavi »sicer pa preveč še ne razmišljam o tem.« Odgovor je dokaj
neopredeljen, ne vemo točno o čem ne razmišlja. O starosti? O varčevanju? O
pripravi na starost? V bistvu je v tem stavku negativen prizvok. Ne razmišlja »o tem« česar konkretno ne poimenuje in
je lahko nekaj nadležnega, negativnega in neprijetnega. To si lahko razlagamo
tudi drugače, da vseeno nezavedno razmišlja »o
tem«, če je že tako zgodaj, pri 30 letih sprejela tako racionalne
odločitve.
Tudi anketiranka C (40 let) je na vprašanje »Ali izvajate kakršne koli
aktivnosti za uspešno starost, ali se zgolj prepuščate družbeni skrbi?«
odgovorila, varčuje, sicer pa se trudi za zdrav način življenja, koliko ji
sploh dopušča življenjski tempo »…rada
hodim v hribe, na izlete, potovala bi rada, zdravo jedla, živela,…«. Vse to se ji zdi zelo pomembno zato, da bo v
obdobju starosti čim bolj zdrava in vitalna in kot sama pravi »vse to počnem za preventivo.«
Anketiranka D (50 let) je najprej
kot odgovor na vprašanje »Ali izvajate kakršne koli aktivnosti za uspešno
starost, ali se zgolj prepuščate družbeni skrbi?« izpostavila varčevanje, rekoč »varčujem, v plačujem v drugi steber ali
kako se že to imenuje.« Sicer pa se podobno kot predhodnica rekreira, »kolesarim zelo aktivno, hodim na sprehode,
pa križanke rešujem«, da vzdržuje fizično in psihično kondicijo. Zelo
pomembno pa se ji zdi »pozitivno
razmišljanje o prihodnosti«. Ne zanaša se na podporo države in družbe, ko
bo stara, kot pravi »zanašam se samo nase,
saj na družbeno podporo glede na prihajajoče trende ni mogoče računati.«
Anketiranka E je na vprašanje »Ali izvajate kakršne koli aktivnosti za uspešno starost, ali
se zgolj prepuščate družbeni skrbi?« izpostavila »ureditev hiše, prostorov«. V aktivnem obdobju je zelo pomembno, da
razmišljamo o funkcionalnosti prostorov in ergonomski prilagojenosti novim
potrebam v starosti. Prilagajati bivanjsko okolje je dobra naložba in pomembna
priprava na starost. Kot njene predhodnice varčuje »nekaj je potrebno dajati na stran, predvsem za tisto nekaj več«. Vemo,
da se z upokojitvijo zniža življenjski standard in pokojnina običajno ne
zadostuje za vse potrebe. Če želimo imeti vsaj približno takšni življenjski
standard, katerega smo vzdrževali v času aktivnega življenja, je potrebno
varčevati že veliko prej. Sicer pa se skuša čim več fizično pripraviti, kot
pravi »rekreacija za zdravo starost«. Posebno
pomembno se ji zdi vzdrževanje možganske aktivnosti »rešujem križanke, miselne igre, berem knjige, vse to za preprečevanje
demence.«
Odgovori
na tretje vprašanje »Ali izvajate
kakršne koli aktivnosti za uspešno starost, ali se zgolj prepuščate družbeni
skrbi?« so odraz trenutne situacije v družbi. Vse, razen prve, ki o starosti še
ne razmišlja, se zavedajo dejstva, da je potrebno na obdobje starosti misliti
že veliko prej. Statistični podatki govorijo, da je največ revščine zaznati med
starejšimi ljudmi, da so pri tem starejše ženske veliko bolj izpostavljene.
Živijo dlje, pogosteje imajo manjše pokojnine in zelo pogosto jesen življenja
preživljajo same. Podobne vzroke ugotavljajo tudi v evropskem parlamentu (2011)
in navajajo, da so osamljene starejše osebe so vse pogosteje ženske zaradi
naraščajoče stopnje ločitev in krajše življenjske dobe moških. Revščina,
osamljenost in socialna izključenost so za vdove in samske starejše ženske na
splošno bolj tvegane.
Glede
na to, da so v raziskavi sodelovale mlajše raziskovanke, je smiselno preveriti
razmišljanje o uspešni starosti še s strani nekoga, ki to izkušnjo že ima. Na
osnovi intervjuja upokojene intelektualke, trenutno študentke, sem dobila tudi
»drugi pogled«.
IZJAVA
|
KODA
|
KATEGORIJA
|
|
POGLED NA STAROST V ČASU AKTIVNEGA ŽIVLJENJA
|
|||
01
|
»…sploh se nisem ukvarjala z mislijo na upokojitev…«
|
ODMIKANJE
|
NEOBREMENJENOST S STAROSTJO
|
02
|
»…to se mene ni dotikalo…«
|
BREZBRIŽNOST
|
|
03
|
»…niti za trenutek nisem razmišljala, da bom nekoč upokojena…«
|
ZANIKANJE
|
|
04
|
»…to so bili drugi…ne jaz«.
|
IZOGIBANJE
|
|
SOOČANJE Z UPOKOJITVIJO
|
|||
05
|
»…jaz bi delala še tri do pet let…«
|
PRIČAKOVANJE
|
SINDROM PREHODA
|
06
|
»…prepričana sem bila, da bom lahko še delala…«
|
||
07
|
»…in sem se morala upokojiti…«
|
REALNOST
|
|
08
|
»…sem se nekaj mesecev pred tem večkrat zaklenila v pisarno in se
zjokala… jokala sem za svojim življenjem…«
|
IZGUBA
|
|
09
|
» Preteklost –ni je več«.
|
||
10
|
»…sedaj, ko sem upokojena, sodelovanje več ne pride v poštev… to je bil
zame šok in čudenje…«
|
RAZOČARANJE
|
|
11
|
»…pol leta sem še delala na nekem projektu, a ni bilo več adrenalina…«
|
RESIGNACIJA
|
|
12
|
»Ko sem hodila po mestu, mi je bilo sami pred sabo nerodno, kar sram me
je bilo«.
|
NIZKA SAMOPODOBA
|
|
13
|
»Počutila sem se pomembno, sedaj pa nič. Vse je nič, popoln nič…«
|
IZGUBA SAMOSPOŠTOVANJA
|
|
14
|
»…sem hitela na številne rekreacijske dejavnosti, 3x na teden na
angleščino in na številne tečaje«.
|
PREUSMERITEV
|
|
15
|
»Bila sem v akciji od jutra do
večera…«.
|
OKUPACIJA
|
|
16
|
… da se zaposlim in zapolnim čas od jutra do
večera«.
|
PRILAGODITEV
NA NOVO SITUACIJO
|
|
17
|
»… sem vpisala 60 – urni tečaj paliativne oskrbe. Predstavljala sem si,
da bom… volontirala…«
|
USTVARJANJE NOVE
KARIERE
|
|
18
|
Vpisala sem nov študij in v študiju, uživam. Počutim se odlično!
|
SAMOAKTUALIZACIJA
|
|
REVŠČINA IN OSAMLJENOST V STAROSTI
|
|||
19
|
»…nisem podvržena nobeni revščini…«
|
PRESKRBLJENOST
|
MATERIALNA VARNOST
|
20
|
»Imam relativno solidno penzijo«.
|
ZADOVOLJSTVO
|
|
21
|
»…prihranke pa investiram v svoje in sinovo izobraževanje«.
|
NALOŽBA ZA PRIHODNOST
|
|
22
|
»Imam veliko čudovitih prijateljev«.
|
PRIPADNOST
|
POTREBA PO PRIPADANJU
|
23
|
»Z vsemi, ki si želijo družiti z mano, se niti ne morem…«
|
VZDRAŽEVANJE SOCIALNE
MREŽE
|
|
24
|
»…vzamem si čas za
prijateljice in planinske prijatelje«
|
||
25
|
»Z vsemi temi prijatelji sem se družila že pred upokojitvijo.«
|
OHRANITEV SOCIALNE
MREŽE
|
|
26
|
»Imam dve čudoviti prijateljici, ki sem ju spoznala na študiju.«
|
ŠIRITEV SOCIALNE MREŽE
|
|
ŽENSKE V STAROSTI
|
|||
27
|
»Ženskam gre veliko bolje kot moškim«
|
PREDNOST
|
SPOSOBNOST PRILAGODITVE
|
28
|
»Vso energijo in moč in znanje usmerjajo v svojo družino, moža in otroke«.
|
RAZDAJANJE
|
|
29
|
»Tudi tiste, ki nimajo družine, jim gre dobro, če se tako odločijo…«
|
PRILOŽNOST
|
|
30
|
»Ne glede na denar, ki ga imajo, se ženske znajdejo«.
|
IZNAJDLJIVOST
|
5 POSKUSNA TEORIJA
Starost v družbi
pogosto predstavlja tabu temo, saj se večina ljudi v času aktivnega življenja
ne želi soočati s prihodnostjo. To je pogosto nekaj, kar se njih ne tiče.
Pravzaprav se načeloma zavedajo tega poglavja življenja, vendar se sami ne
vidijo v njem. Neobremenjenost s
starostjo je pojav, ki se manifestira skozi različna vedenja
posameznikov. Odmikanje
od razmišljanja o starostnem obdobju je značilna reakcija aktivnih ljudi.
Seveda takšen pogled na starost vodi do brezbrižnosti
do vsega kar je povezano s starostjo, saj so to drugi. V sodobni družbi starost
ni privilegij, saj je stereotipno razmišljanje o starosti globoko
zakoreninjeno. Na starostne stereotipe najpogosteje vpliva opazovanje
bolnih in onemoglih starostnikov, ki so breme svojcem ali pa so osamljeni v
svojih domovih ali domovih za ostarele. Kult mladosti je ideal sodobne družbe,
ki se izraža skozi mladost, zdravje, lepoto in moč. Vsak delovno aktiven človek
teži k temu idealu, ki ga želi obdržati za vsako ceno. Logično je, da zanika možnost, da nekoč temu več ne bo tako.
Zanikanje je obrambna reakcija pred
»grozečo« nevarnostjo. Izogibanje razmišljanju o starosti
najpogosteje podžigajo občutki
intenzivnega strahu, predvsem strahu pred umiranjem in se tako poskušamo
distancirati od vsega, kar nas spominja na smrtnost. Na odnos do starosti vplivajo številni dejavniki.
Strah pred staranjem je predvsem posledica negativne percepcije starosti,
strahu pred izgubo fizične funkcije in neznanja. Pogosto je dojemanje
starostnika kot nekoga drugega, katerega zunanjost in pripisane lastnosti
spodbujajo negativne občutke.
Anketiranke dojemajo starost različno. Nekatere s pozitivnimi, druge z negativnimi asociacijami. Ugotovila sem, da mlajše ženske (20 in 30 let) gledajo na starost z negativnimi občutki, anketiranke v starosti od 40-60 let pa imajo bolj pozitiven pogled na starost. Razlogi zakaj mlade ženske tako negativno dojemajo starost je po Krpiču (2011, str. 109) lahko tudi v tem, da na stare ljudi danes še vedno povečini gledamo kot na krhka, slabotna, aseksualna in včasih celo smešna bitja, ki se niso sposobna prilagoditi novim časom. A novi časi prinašajo tudi nekatera nova razumevanja starosti, ki nemara niso tako zelo negativna. Po Chrisu Shillingu (1993, str. 34) v Krpič (2011, str. 109) se strah pred starostjo povezuje z izgubo simbolnega kapitala telesa.
Kakšno vizijo starosti imajo anketiranke? Iz navedb anketirank lahko sklepamo, da se vse razen prve anketiranke vidijo v svojem domu, obkrožene s svojimi bližnjimi in vnuki. Odgovor prve je logičen, saj še nima svoje družine in se še ne vidi v vlogi matere, žene, babice. Vidi se v domu za ostarele. Vendar v odgovoru ni zaznati negativnega tona. V bistvu bi lahko rekli, da idealizirajo starost. Iz odgovorov je moč razbrati toplino, umirjenost in intimo domačega okolja. V odgovorih anketirank bi lahko razbrali tudi željo, da ostanejo v starosti do konca v domačem okolju s svojo družino. Iz raziskave Potrebe, zmožnosti in stališča, ki jih imajo prebivalci Slovenije, stari 50 in več let, je bilo po navedbah Rant (2013, str. 3) ugotovljeno, da čim starejši so ljudje, tem pogosteje živijo skupaj s sinovo ali s hčerino družino; najbolj izrazito se dvigne sobivanje staršev po 85. letu starosti s hčerjo in njeno družino.
Upokojitev posameznika, delovno aktivnega človeka je nedvomno
najpomembnejša prelomnica v življenju. Pričakovanje upokojitve je lahko
povezano z negativnimi kot pozitivnimi občutki. Kakšni občutki prevevajo
posameznika je odvisno od njegove percepcije starosti, želje po nadaljevanju
kariere, potrebe po nečem novem ali pa zgolj sprejmejo novo situacijo. Mnogi v
novem življenjskem obdobju vidijo priložnost za nove aktivnosti, okupacije in
odmik od dnevne rutine ter se upokojevanja veselijo. Želijo se spočiti,
preusmeriti aktivnosti, izkoristiti čas za vse kar niso uspeli v času aktivnega
življenja. Pogosto se pozneje aktivnosti zožijo v okvir domačega okolja. Skrb
za dom, vnuke in partnerja so najpogostejše okupacije večine upokojencev. To pa
ne pomeni, da nimajo večjih želja ali potreb. Status upokojenca prinese tudi
manjše dohodke v družinski proračun. Mnoge je pred upokojitvijo strah glede
socialne varnosti. Dejstvo je, da so upokojenci pogosteje podvrženi pomanjkanju
in revščini. Mnogi morajo v starosti prilagoditi svoje potrebe in jih pogosto
zreducirati le na najnujnejše. Mnogi posamezniki pa želijo upokojevanje
prestaviti v prihodnost. Čutijo, da še lahko opravljajo svoje delo. Običajno
imajo veliko znanja in izkušenj. Vse življenje so garali, ustvarjali kariero in
svoj položaj. Pogosto ne poznajo drugega življenja. Strah jih je nove
situacije, izgube vrednosti, nizke samopodobe in nepomembnosti. Trenutna
zakonodaja v državi ne spodbuja podaljševanja delovne dobe. Posameznik, ki
pričakuje in se še čuti sposoben, da lahko dela je razočaran. Izguba, ki jo
čuti je ne le izguba službe, položaja v družbi, socialne mreže temveč tudi
izguba življenja. Vsega kar je bilo pomembno in zakaj je živel. Takšen
posameznik se v novi situaciji težko znajde. Potrebno je sprejeti novo nastalo
situacijo in preusmeriti področje aktivnosti. Okupacija z novimi aktivnosti je
dobra osnova za prilagoditev na novo življenjsko obdobje. Obstaja možnost
graditve nove kariere. Samopodoba se ponovno dviguje in posameznik je tako na
dobri poti k ponovni samoaktualizaciji. Upokojevanje lahko sproži različne
odzive in občutke, ki jih lahko poimenujemo tudi »sindrom prehoda«. Združuje različne »simptome«, kateri se
pojavljajo pri ljudeh, ki prehajajo v novo življenjsko obdobje. Vsekakor so na
začetku pričakovanja. Odvisno od
posameznika so lahko pozitivna ali negativna. Pozneje se odvisno od pričakovanj
lahko pojavi občutek izgube in razočaranje. Žaluje se za preteklostjo.
V nekem trenutku vsekakor nastopi faza vdanosti v usodo in sprejetje. Lahko se pojavi izguba
vrednosti in samospoštovanja. Samoaktualizacije ni več. Važno je, da
posameznik čim prej sprejme novo situacijo in usmeri svoj pogled v prihodnost
ter izbere aktivnosti, ki ga veselijo in mu vrnejo samozavest.
Kako se anketiranke pripravljajo na uspešno starost lahko razberemo iz odgovorov na tretje vprašanje »Ali izvajate kakršne koli aktivnosti za uspešno starost, ali se zgolj prepuščate družbeni skrbi?« Anketiranke se zavedajo pomena priprave na starost. Vse razen prve, ki o starosti še ne razmišlja, se zavedajo, da je fizična in psihična kondicija pogoj za aktivno starost. V raziskavi smiselnih okupacij starejših so raziskovali vključenost starejših v okupacije in ugotovili, da je večina smiselne okupacije povezovala tudi z zdravjem oziroma občutki zdravja, kar še dodatno potrjuje tezo, da vključevanje v smiselne okupacije vpliva na zdravje in dobro počutje posameznika (Wilcock, 2006), v Križaj (2012, str. 101). Cilj je vsekakor vstopiti v obdobje starosti psihično in fizično v čim boljši kondiciji, s cilji, ki bodo to aktivnost vzdrževali še zelo dolgo. Forette (2012) v Ramovš et al. (2012) navaja, da je znana povezava med telesno aktivnostjo in ohranjanjem kognitivne funkcije. Za preventivo demence se zadnje čase kot koristno kaže izobraževanje in »miselna aktivnost«. Koristno je delati v pozno starost, predvsem na kognitivnem področju, z učenjem, miselnim reševanjem težav in t. i. psihično aktivnostjo. Forette (2012) v Ramovš et al. (2012) v nadaljevanju opozarja, da se je v preventivi demenc zelo pomembno izkazala tudi socialna aktivnost. Ljudje, ki živijo sami in nimajo sorodnikov ali prijateljev, naj bi bili tako bolj ogroženi za razvoj demence.
Anketiranke varčujejo, da si bodo lahko zagotovile dostojno življenje ali vsaj kakšen priboljšek. Tako so prepričane. Varčevanja v bankah ali v pokojninskih stebrih so očitno naložbe, ki so še vedno dovolj zanesljive in varne. Upokojitev moramo skrbno in dovolj zgodaj načrtovati. Podobno navaja Berk Skokova (2008, str. 331), da je za finančno neodvisno starost oziroma ohranitev življenjskega standarda po upokojitvi potrebno varčevati. Razmišljanje o starosti se v bistvu začne že zelo zgodaj, čeprav se mnogi tega ne zavedajo. Podobno navaja Berk Skokova (2008, str. 331) in sicer, da si posameznik mora cilj postaviti dovolj zgodaj, najbolje na začetku njegove zaposlitve (med 25 in 30 letom). Tako lahko postopoma, z relativno manjšo obremenitvijo, s premišljenim, z vztrajnim in usmerjenim delovanjem doseže zastavljen cilj. Materialna sredstva, ki jih ima posameznik v starosti zagotavljajo dodatno varnost in možnost vzdrževanja takšnega življenjskega sloga, ki jim bo dajal zadovoljstvo in varnost. Berk Skokova (2008, str. 332) je prepričana, da si v zvezi s tem moramo odgovoriti na vprašanja, povezana s spremembo življenjskih stroškov po upokojitvi; Kakšno bo njihovo zmanjšanje? Bodo morda nastale nove oblik stroškov (npr. stroški povezani z zdravjem), ki smo jih v času zaposlitve zanemarili? Kakšen bo naš življenjski slog po upokojitvi?
Anketiranke kot pripravo na starost omenjajo še branje knjig, reševanje miselnih iger, kot preventivo pred demenco in zelo pomembna navedba ene od anketirank, pozitiven pogled na starost. Očitno pripravo na starost jemljejo resno in odgovorno. Ne pričakujejo pomoči od države, vsaj nobena ni izrecno tega izrazila, zavedajo se, da so same odgovorne za uspešno starost.
Vsekakor je upokojevanje ena pomembnejših prelomnic v življenju posameznika. Vsak se s tem prehodom sooča po svoje. Kako uspešno bo posameznik vstopil v novo življenjsko situacijo je odvisno od priprave na to obdobje.
Materialna varnost je
vsekakor pomemben element kakovostne starosti. Na starost bi morali misliti
veliko prej v času aktivnega življenja. Dejstvo, da se mnogi v času aktivnega
življenja izogibajo razmišljanju o starosti, lahko z veliko verjetnostjo
privede do tega, da se vstopa v starostno fazo dokaj nepripravljeno. Podatki
kažejo, da je veliko starejših podvrženih revščini. Predvsem izstopajo ženske.
Starost je vsekakor bolj kvalitetna, če smo preskrbljeni in nimamo materialnih
težav. To prinaša zadovoljstvo in uživanje starosti. S prehodom v pozno starost
so finančna sredstva še kako pomembna, saj potrebujemo pri vsakdanjih
aktivnostih pomoč nekoga drugega.
Ko se posameznik upokoji lahko izgubi tudi svojo socialno mrežo. To so sodelavci s katerimi je preživel večino
svojega življenja. Z odhodom iz aktivnega življenja se lahko zgodi, da se ta
socialna mreža strga. To predstavlja svojevrstno in pomembno izgubo
posameznika. Zato je pomembno, da poskušamo ohraniti socialne stike z ljudmi iz
aktivnega življenja, hkrati pa širiti socialno mrežo z vrstniki in drugimi, ki
preko aktivnosti in okupacij prihajajo v naše življenje. Dobra socialna mreža
je vsekakor zelo pomembna za kakovostno starost.
Podatki kažejo, da so ženske v starosti pogosto podvržene osamljenosti in revščini. Ženske imajo
po statističnih podatkih nižje pokojnine in hkrati je verjetnost, da bodo
ovdovele, velika. Ženske namreč živijo v povprečju sedem let več kot moški.
Vendar imajo ženske prednost, saj se znajo prilagoditi na nove razmere, so
iznajdljive, racionalne in sposobne izkoristiti nove priložnosti. Osamljenost
žensk v starosti je moč preusmeriti v aktivnosti, ki jih ženske izvajajo.
Najpogostejša okupacija je skrb za družino, predvsem skrb za vnuke je
okupacija, ki jih osrečuje.
6 RAZPRAVA
7. SKLEP
Najpomembnejšo
vlogo pri promociji uspešne starosti ima posameznik. Družbena skrb pa je
spodbujati uspešno starost in pozitiven pogled na obdobje staranja. Predvsem v
smislu medgeneracijskega sodelovanja, kjer bi si mladi in stari izmenjali
znanja in izkušnje. Starejši na primer ohranjanje starih običajev, tradicije,
izdelkov in obrti. Mladi starejšim približajo sodobne tehnologije. Prav tako je
smiselno spodbujati mlade, da postanejo spremljevalci starih. V osnovnih in
srednjih šolah kjer imajo v programu tudi obvezne izbirne vsebine, bi morala
biti ena od izbirnih vsebin tudi pomoč in spremljanje starostnika, seveda v
povezavi z ustreznimi inštitucijami. S tem bi bistveno zmanjšali
medgeneracijske razlike. Pomembno je spodbujanje in podpiranje nastajanja
društev, kjer bi starejši vzdrževali svojo fizično sposobnost, se ukvarjali s
športom, plesom, meditacijo, jogo, planinarjenjem, balinanjem… Pomembna so društva,
kjer ženske ustvarjajo ročna dela, kulinarične izdelke in druge tradicionalne
izdelke katerih izdelavo želijo ohraniti za mlade generacije. To daje
posameznici občutek vrednosti in samozavest. Podobno navaja tudi Križaj (2012,
str. 102), ki je v svoji raziskavi o okupacijah
starejših ugotovila, da obstajajo določene podobnosti med starejšimi v
različnih kulturah in raziskavah, kot so pridobivanje pozitivne samopodobe in
samozavesti ob pripravljanju praznovanja, pogovori o receptih itd.
Starejši lahko skozi aktivnosti, ki jim omogočajo druženje, širitev socialne
mreže, ohranjajo tudi kulturno izročilo določenega področja. Vključevanje v vsakodnevne aktivnosti je
pomembno za ohranjanje dobrega počutja in zdravja.
Posameznik
na uspešno starost vpliva v prvi vrsti sam s svojimi odločitvami v aktivnem
obdobju življenja, kot so vzdrževanje zdravja, preventiva pred boleznimi in
poškodbami in varčevanjem za starost. Predvsem pa z pozitivnim pogledom in
pričakovanji na starost. Zavedanje, da smo v prvi vrsti sami odgovorni za svoje
življenje, pozneje tudi za kvaliteto življenja v zadnjem življenjskem obdobju,
je neprecenljiva naložba za posameznike in družbo. V ta »steber« bo treba
vlagati čim prej. V bistvu takoj, ko se posameznik zaposli. Na družbeni odgovornosti
pa je, da ustvarja takšne življenjske pogoje, da si bo aktivno delovno
prebivalstvo lahko to omogočilo.
8. PREDLOGI
Raziskava
je omejena zgolj na pet žensk, ki so zaposlene, razmeroma dobro živijo, so
izobražene in imajo urejeno življenje. Za protiutež smo opravili še intervju z
gospo, ki dejansko že živi življenje upokojenke in prikazali njen pogled na
starost. Za objektivnejšo sliko stanja bi bilo smiselno opraviti še
kvantitativno raziskavo, ki bi zajela širšo populacijo žensk.
S študijo smo
dobili orientacijo kako ženske v aktivni dobi dojemajo starost, kakšno starost
pričakujejo in kaj že sedaj počnejo za uspešno starost. Ugotovili smo, da
starejše ženske (40-60 let) gledajo na starost bolj pozitivno kot mlajše (20-30
let), prav tako je njihova priprava na starost intenzivnejša. Na osnovi
ugotovitev študije primera lahko začnemo razmišljati kako mlajšim ljudem
približati starost, kako jih motivirati, da čim prej začnejo izvajati
aktivnosti za dolgo in uspešno starost.
10 LITERATURA
Baugh, E. J. (2009). Body Image and the
Aging Female. University of Florida: The Institute of Food and Agricultural
Sciences (IFAS).
Berk Skok, M. (2008). Pomen osebnega
varčevanja za zagotavljanje brezskrbne in finančno neodvisne starosti. Zdravniški
vestnik, 331-334.
Bogdan, A. (2009). Osamljenost stanovalcev
v socialno varstvenem zavodu: diplomsko delo. Univerza v Mariboru: Fakulteta za
zdravstvene vede.
Križaj, T. (2012). Smiselne okupacije pri
starejših. Posvetovanje: Delovna terapija – stroka sedanjosti, 2. februar
2012: Zbornik prispevkov z recenzijo, (str. 95-104).
Krpič, T. (2011). Staro telo v sociološki
teoriji. Teorija in praksa, letnik 48, 1, 108-124.
Poročilo o preprečevanju starostnih bolezni
žensk (2012/2129(INI)), Odbor za pravice žensk in enakost spolov. (18. oktober 2012). Prevzeto 11. 12 2013 iz Evropski
parlament: www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//...0...
Poročilo o razmerah
žensk, ki se približujejo upokojitveni starosti (2011/2091 (INI)), Odbor za
pravice žensk in enakost spolov. (26. 7 2011). Prevzeto 7. 12 2013 iz Evropski parlament:
www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//...0...
Prebivalstvo po naseljih,
podrobni podatki, Slovenija, 1. julij 2013 – končni podatki. (3. 12 2013). Prevzeto 7. 12 2013 iz
Statistični urad Republike Slovenije : www.stat.si/
Ramovš, K., Lipar, T., Saražin Klemenčič,
K., Slana, M. (2012). Kakovostna starost: Revija za gerontologijo in
medgeneracijsko sožitje. Globalna konferenca o staranju, Praga, Prague Congress
Centre, 28. maj – 1. junij 2012.
Rant, M. (2013). Sobivanje in samovanje v
starosti. Kakovostna starost, letnik 16, št.2, 3-12.
Rebernik, A. (1. 10 2013). Tudi v Sloveniji vse več
stoletnikov. Prevzeto 7. 12 2013 iz www.siol.net/trendi/lepota_in.../09/stoletniki.aspx
Singh, B., & Kiran,
U. V. (2013). Loneliness among
elderly women. International Journal of Humanities and Social Science
Invention, 10-14.
Slovenci v številkah – več žensk kot
moških, stari in s svojo hišo, 16. statistični popis. (1. 5 2013). Prevzeto 7. 12 2013 iz RTV SLO/MMC, prvi
interaktivni multimedijski portal:
www.rtvslo.si/slovenija/...v...zensk...stari.../307894
Sloveniji za 20. rojstni dan - slovenski
statistiki. (2011).
Prevzeto 7. 12 2013 iz Statistični urad Republike Slovenije:
www.stat.si/Brdo2011/doc/SLO-20-let.pdf
Starc, M., & Zabukovec, M. (2013).
Zadovoljstvo s svojim življenjem v luči življenjskih sprememb. Kakovostna
starost, letnik 16, št.1, 3-19.
Stropnik, N. (2010). Revščina in
materialna deprivacija starejšega prebivalstva: projekt v okviru Ciljni
raziskovalni program Konkurenčnost Slovenije 2006-2013 v letu 2006 / vodja
projekta Nada Stropnik. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja.
Touzery, S. H. (2012). Demografski trendi
in štirigeneracijske družine. V B. Skela Savič, S. Hvalič Touzery, & I.
Avberšek Lužnik (Ured.), Aktivno staranje kot multiprofesionalni izziv:
Zbornik prispevkov z recenzijo/ 3.simpozij Katedre za temeljne vede, 17.
oktober 2012, Begunje (str. 33-44). Visoka šola za zdravstveno nego
Jesenice, Slovenija.
11. SEZNAM TABEL
12. PRILOGA
INTERVJU
1. Kako si ti dojemala starost pred
upokojitvijo (strah, občutek izgube identitete, izgube določene
socialne mreže, strah pred občutkom manjvrednosti, ali da je to nekaj
novega, lepega, nov izziv....)?
Pred upokojitvijo se
sploh nisem ukvarjala z mislijo na upokojitev. Sicer sem vedno imela
veliko opravka s starimi ljudmi (tete, starši…), a to se mene
osebno ni dotikalo. To so pač bili »drugi«, zunaj mene. Jaz sem jim le pomagala. Vedno sem se v odnosu do
njih dojemala v relaciji »mi – oni«.
Torej, tudi
slučajno nisem razmišljala, niti za trenutek o tem, da bom nekoč upokojena.
Načelno že, a ne kot
»jaz«.
2. Kako si sprejela starost, upokojitev, kakšna čustva so te obdajala
(strah, nemoč, manjvrednost, nekoristnost,....)?
»Oh, pa saj se sploh ne počutim staro!!!!Imela sem vse pogoje za upokojitev,
a jaz bi delala še
najmanj tri do pet let. Tako sem si zamislila, a zgodil se je ZUJF in sem se morala upokojiti.
Malo sem še podaljšala, ker sem delala na nekem projektu v Makedoniji. Zadnji
dan v službi sem vse lepo pospravila, pustila 20 dni dopusta in se
upokojila 1.1. 2013. Delala sem do 31.
12. do 12.00, naredila za kolektiv lepo zabavo in ta del življenja absolutno, dokončno zaključila! Seveda sem se nekaj mesecev pred tem večkrat zaklenila v
pisarno in se zjokala. Jokala sem za svojim življenjem.Prepričana sem bila, da bom lahko še delala, saj
je bilo v času redne zaposlitve toliko honorarnega dela, da nisem vsega zmogla.
Ko sem sporočila, da sem se upokojila, da imam veliko časa za sodelovanje z
njimi. Z inštitucijami, ki so me v času redne zaposlitve vabile k sodelovanju z
njimi, pa so mi vljudno odvrnili, da me bodo poklicali, kar se seveda ni nikoli
zgodilo. Nekateri so direktno izjavili, da sedaj ko sem upokojena, pa sodelovanje ne pride v poštev.
Če bi bila še zaposlena, potem da… Zame je bil to - šok in čudenje!!!! Ah, tako je to? Nalepka!!!!Pol leta sem še
delala na nekem projektu, a ni bilo več adrenalina. Ko se je končal
projekt, sem hitela na
številne rekreacijske dejavnosti, 3x na teden na angleščino in na
številne tečaje. Bila sem v akciji od
jutra do večera. Samo,
da se zaposlim in zapolnim čas od jutra do večera. In če me je kdo poklical
sem mu seveda odgovorila: »Nimam časa«. V odgovor dobim posmeh: Ha, ha, a časa
nimaš?« Na avtobusu sem srečevala same starce in srednješolsko mladino. Ko sem hodila po mestu, mi je
bilo sami pred sabo nerodno, kar sram me je bilo. Saj pred upokojitvijo
sem bila zaposlena od jutra do večera. Zjutraj zgodaj sem šla v službo, se
zvečer vračala domov, službeno hodila po raznih sestankih, v tujino… Počutila sem se pomembno,
sedaj pa nič. Vse je nič, popoln nič. Preteklost –ni je več. Dolg čas mi
ni bilo nikoli, ker sem letala od jutra do večera po tečajih. Nato sem vpisala
60 – urni tečaj paliativne oskrbe. Izobraževanje je bilo izjemno kvalitetno. Ogromno sem se
naučila. Predstavljala
sem si, da si bom pridobila še nekaj prakse (da bom volontirala v kakšnem
domu za starejše in še malo na Onkološkem, potem pa bi pričela delati sama na terenu. Toda na prvem srečanju z
direktorico Doma Fužine, sem ugotovila, da iz tega ne bo nič. In sem opustila
misel na tovrstno kariero. Bom pač ta znanja verjetno izkoristila zase, ko bo
prišel čas za to. No in tako sem se odločila, da bom vpisala čisto ta pravi
študij, ne nekih tečajev. Vpisala
sem nov študij in v študiju, uživam. Počutim se odlično!«
3 Ali čutiš sedaj osamljenost, materialno pomanjkanje in ali si zaradi
tega, ker si se upokojila morala spremeniti način življenja, zožiti svoje
potrebe?
»Ne, k sreči nisem podvržena nobeni
revščini. Imam relativno
solidno penzijo. Živim solidno, prihranke pa investiram v svoje in sinovo
izobraževanje. Imam veliko čudovitih prijateljev. Z vsemi, ki si želijo družiti z
mano, se niti ne morem, oziroma reduciram srečanja z njimi«.
4 Kaj počneš sedaj? Kakšne so tvoje aktivnosti? Te to zadovoljuje? Se
družiš bolj s svojimi vrstniki ali mlajšimi od sebe? Si si sedaj ustvarila novo
socialno mrežo? Imaš še stike z ljudmi z obdobja aktivnega življenja?
»Kaj počnem sedaj? Na to sem že odgovorila. Sedaj, študiram, pogosto
hodim v Sevnico, da poskrbim za 89 letnega očeta in teto, vzamem si čas za
prijateljice in planinske prijatelje. Občasno grem s prijatelji v hribe in na
kakšen koncert. Z vsemi temi
prijatelji sem se družila že pred upokojitvijo in res so čudoviti
ljudje. Imam dve čudoviti
prijateljici, ki sem ju spoznala na študiju.
5 Kaj meniš nasploh o ženskah v starosti? So na slabšem od moških,
imajo slabši položaj v družbi in so materialno slabše preskrbljene?
»Ženskam gre veliko bolje kot moškim. Imajo
dobre pokojnine, mnoge boljše od moje, vse neizmerno garajo za svoje otroke,
vnuke in može. Ti možje so pretežno betežni, pred televizorjem in res imajo
srečo, takšni kakršni so, da imajo svoje garaške žene, ki zmorejo vse. Mislim, da ženske v starosti niso na slabšem
od moških, temveč nasprotno. Prestižnega družbenega položaja itak ni
več. Vso energijo in moč in
znanje usmerjajo v svojo družino, moža in otroke. Le redke (sicer ne
poznam nobene) delajo novo kariero. In tako so pomembe, zelo pomembne za svojo
družino. Tudi tiste, ki nimajo družine, jim gre dobro, če se tako odločijo in
delajo veliko na sebi. Ženske – materialno slabše preskrbljene? Mislim, da ne. Ne glede na denar, ki ga imajo, se
ženske znajdejo. Delajo, skrbijo zase in vse kar jih poznam, delajo tudi za
druge.
Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbriši