Še vedno mislim, da je za tistega, ki se prvič loteva kvalitativne analize kvalitativnega gradiva (KVALANA*) najbolje, da se je loti "peš", to je s papirjem in pisalom v roki. Računalniški programi za KVALANO (QUALANA), za DIGIKVALANO** olajšajo nekatera mehanična opravila, ne morejo pa nadomestiti razmišljanja, ki je s svinčnikom in radirko v roki lahko bolj mirno in osredotočeno kot pri klikanju na ikonice in živčnem popravljanju napačnih klikov ob boju z vsiljivimi varovalnimi programi in občasnimi pozivi k resetiranju računalnika, ker se je ravno vpisala posodobitev sredi prizadevnega kodiranja in interpretiranja. Toda. Toda danes ne moremo mimo vseh teh računalniških čudes. Postala so neogibna sestavina vsakdanjega dela in - roko na srce - z v Wordu natipkanim prepisom intervjuja se lepše dela kot z na roko napisanim. In tu se začenja moj prvi uvid.
Računalnik tako ali tako uporabljamo, tudi za kvalitativno analizo, le da morda ne uporabljamo posebnih programov, ki so narejeni prav za ta namen. Če med STRANMI tega bloga poiščete stran Od odprtega kodiranja do poskusne teorije: stereotipi o starih, boste našli popolno kvalitativno analizo od vprašanj za intervju, preko zapisa odgovorov in kodiranja do poskusne teorije. Ja, to je končana kvalitativna analiza - brez posebnega v ta namen izdelanega programa, toda na računalniku zapisana. Uporabili smo samo navaden urejevalnik besedila MS Word oziroma v tej objavi platformo Blogger. Torej: tudi če se analize lotevate prvič, odprite datoteko Worda, prenesite vanjo nekje drugje zapisan intervju in začnite kopirati in lepiti, vmes pa razmišljajte, kaj počnete. To ne bo računalniška kvalitativna analiza, DIGIKVALANA, ampak z računalniškim urejevalnikom besedila napisana analiza.
Drugi uvid. Računalniški monitor je okno v svet, v računalniški svet še posebej. Posebni programi za KVALANO sploh niso edino in najpomembnejše v tem digi-svetu. Raziskavo lahko izvedemo, ne da bi vstali od računalnika. Izbrskamo intervjuje, shranjene v arhivu družboslovnih podatkov (ADP), prekopiramo si razpravo na kakem forumu (nadomesti nam fokusno skupino), analiziramo lahko izjave na twitterju, facebooku, prekopiramo si neki blog itd. itd. Z brskalnikom po znanstvenih publikacijah si izbrskamo relevantno literaturo, kodiramo abstrakte ali anotiramo PDF verzije ipd. Da bi si pretegnili noge, lahko gremo malo ven in s telefončkom posnamemo kak pogovor, ga s programom za prepoznavanje govora prepišemo v bralno obliko in naprej obdelujemo. No, bodimo malo bolj sistematični. Gornji miselni vzorec lepo urejeno prikazuje naše pomočnike v digitalnem svetu.
Začnimo kar s tem, kar je najbolj pri roki. Vsi imamo naložen program Office MS Windows. Z Wordom lahko pišemo, označujemo dele besedila z različnimi barvami, kopiramo, lepimo dele besedila v nove datoteke itd. Celotno kvalitativno obdelavo in analizo lahko izvedemo v urejevalniku besedila. Posamezne dele besedila lahko razvrstimo po času, po abecedi ali po zaporedni številki. Poiščemo določene besede, avtomatično dopišemo druge. Ni, da ni. V Excellu si uredimo sezname: intervjuvanih oseb z odnosnimi podatki, seznam transkriptov, kod itd. Nekaj podobnega lahko počnemo v Accessu. Končni umotvor predstavimo v Powerpointu ali napišemo v kaki šabloni (template) Publisherja.
Druga skupina programov je vsaj zame vsaj delno odkritje. Evernote uporabljam že dolgo: vanj bašem vse, kar zanimivega poberem na spletu, pišem (neredno) dnevniške zapise itd. Njegova čudovita lastnost je, da lahko sestavljaš leksikon, vse urediš po ključnikih (tagih), to je, opremiš z gesli, kar ti omogoča s klikom priklicati vse zapise, ki sodijo pod isto geslo, ali isti pojem. V to skupino posebnih programov, ki pa niso namenjeni prav DIGIKVALANI, sodi Mindmapper, s katerim sem ustvaril gornjo slikico. V Mendeley vpišete "social work handicapped" in se vam bojo zlistali članki o tej reči. Scrivener je menda najboljši program za pisatelje in druge pišoče. Medtem ko pišete neko poglavje, imate ves čas pregled čez vse dele besedila, ki ste jih napisali doslej. Krasno za pregled nad zapisi (memos). Authorea je program za objavljanje in branje ter komentiranje predobjav. Poročilo o svoji raziskavi lahko tam predobjavite (ne vem, če se da drugače kot v angleščini oz. če je slovenskih predobjav toliko, da bi bil kak odziv) in počakate na pripombe drugih raziskovalcev. Naj omenim še PDF bralnike (readers), ki omogočajo pisanje opomb (anotacij) k različnim besedilom, kar pride prav pri raziskovanju literature. Omogočajo tudi pretvarjanje besedil iz PDF oblike v druge oblike in nazaj.
Posebni programi za kvalitativno analizo so tako v gornji razporeditvi šele na tretjem mestu po nujnosti uporabe. Vse postopke analize lahko izvedemo brez njih. Njihova prednost je, da so vse te postopke spravili pod eno streho in da skušajo upoštevati prav vse potrebe in muhe raziskovalcev. Omenjeni so zgoraj; ogledati si je treba vsakega posebej, kar ni namen tega pisanja.
To je en del digitalne pokrajine. Drugi del: ta pokrajina je zakladnica podatkov za analizo. Po eni strani so to raziskovalni podatki, shranjeni v arhivih, kot npr. ADP - naš arhiv družboslovnih podatkov. Drugi vir so pa različni blogi in spletne strani, polno lepo zapisanega gradiva. Poleg izkoriščanja deponiranih podatkov nam računalnik omogoča spletno komunikacijo preko pošte, krajših sporočil (Messenger), tudi individualnih pogovorov v realnem času (Skype) in skupinsko komunikacijo (Zoom, MS Teams), kar smo spoznali med epidemijo. Izvajamo lahko individualne intervjuje in fokusne skupine.
In last not least: pogovore lahko snemamo zvočno in slikovno in zvočne posnetke avtomatsko prepišemo v bralno obliko s pomočjo prevajalca govora (speach recognition).
* Copyright
** Copyright
