KVALITATIVNO: Od odprtega kodiranja do poskusne teorije: stereotipi o starih - From open coding to a tentative theory: stereotypes about elderly

Z didaktičnim namenom objavljam primer odprtega kodiranja intervjuja, ki ga je v okviru svoje izpitne naloge Stereotipi in vzgoja pri predmetu Kvalitativna metodologija izvedla slušateljica magistrskega študija socialne gerontologije na AME ECM, gospa Martina Novak. Vprašanja, opis intervjuvanke in zapis intervjuja je prispevala ona, kodiranje jaz.

Intervju smo izvedli s študentko družboslovne smeri, ki živi na kmetiji, v času študija pa v mestu, stara je 20 let. Je izredno živahna, prijazna in ustvarjalna. V prostem času rada bere in hodi v hribe. Pomaga prostovoljno otrokom, ki imajo učne težave. Živi z očetom, ki je star 59 let in doma kmetuje, z mamo, stara je 52 let in hodi v službo, ter tremi sestrami, vse so še študentke, ter starimi starši. Stara mama je gospodovalna, stara je 82 let in skrbi sama zase, ata pa je star 91 let in skrbi sam zase. Živijo v družinski hiši (270 m2). Odnos med družinskimi člani je dober, na ravni kulturnega dialoga z velikimi prilagoditvami. Delo na kmetiji si delijo in pomagajo drug drugemu. Vzgoja otrok je potekala po načeli: »moli in delaj«.

Vprašanja za intervju:

Ali so v okolju, kjer živiš, prisotni stereotipi?

Kako stereotipi vplivajo na pričakovano kakovost življenja starejših?

Kaj občutiš ob tem, ko se stare ocenjuje na podlagi stereotipov?

Morda veš, od kod izvirajo stereotipi?

Kaj bi bilo potrebno spremeniti?

Misliš, da bi se lahko stereotipom izognili?

Koga stereotipi najbolj prizadenejo in kako se kaže oz. izraža prizadetost?

Kdaj si se srečala s stereotipi?

Kako vzgajati otroka pod vplivom stereotipov?

Katere napake ne boš ponovila pri vzgoji svojih otrok, kateri stereotip je tebe zaznamoval?

Misliš, da so tudi mladi žrtve stereotipov o starejših?

Odgovori:

1. »Živim na vasi in stereotipi so prisotni, še bolj kot v mestu«.

2. »Stereotipi, dajejo starejšim neke vrste potuho, zdaj si pa star in bolan. Mirno moraš čakati na smrt. Prisotnost stereotipov povzroča, strah, že zdaj slišim, ko govorijo: ja, ko boš stara, boš videla, kako je. Stereotipe zaznavam negativno, saj sporočajo samo slabe stvari. Marsikaj sploh ni res, a ker velja stereotip, ko si star, si bolan. Mnogi starejši so vitalni, a zaradi stereotipa, mislijo, da so bolni. Zaradi stereotipov, mi mladi tudi dojemamo staranje in starost kot bolezen. A je le del naravnega procesa, skozi katerega naj bi šel vsak«.

3. »Opažam, da je nekaterim starejšim všeč, da so stereotipi, ki jih označujejo. Takšni se smilijo sami sebi in želijo oz. pričakujejo pomilovanje okolice. Ko bom nekoč stara, ne želim, da me ocenjujejo na podlagi stereotipov, saj se mi zdi predalčkanje stvari in predpisovanje določenih lastnosti ljudem zastarelo in neumno. Tudi v starosti imamo skrite talente, s katerimi bogatimo življenje ljudem okrog nas. Ne podpiram pomilovanja«.

4. »Ne vem, od kod izvirajo. Toda mislim, da so nastali po principu ljudskih pravljic, prenašali so se ustno. Zavedati se moramo, da je v nekaterih stereotipih tudi resnica. S staranjem pride tudi bolezen in pozabljivost, kar se tudi lahko znanstveno dokaže.«

5. »Mislim, da bi morali ljudje nehati zidati zidove, si prisluhniti, pustiti drug drugemu, da diha, nehati govoriti o generacijah in poudarjati razlike. Vsi smo ljudje, razlika je samo v tem, v kateri fazi zorenja smo«.

6. »Stereotipom, se ne moremo izogniti. Že od rojstva so nam jih privzgajali. Stereotipi so neke vrste vodilo v našem življenju. V vseh fazah življenja so, včasih zaradi stereotipov vemo, kaj pričakovati, kar je dobro. Tukaj je tudi problem, saj če je prisoten stereotip, ga prevzamemo in ne mislimo s svojo glavo«.

7. »Ljudje smo na starost izredno alergični, ko smo najstniki, si želimo biti starejši, ko smo starejši, si želimo biti mlajši. V zrelejši fazi razvoja stereotipi ljudi izredno prizadenejo, saj morajo biti bolni, pozabljivi, nazadnjaški, živeti v domu in čakati na smrt. Če nisi tak, si še bolj izpostavljen stereotipom. Kaže se kot zaprtost, zasanjanost, osamljenost, zamerljivost.«

8. »S stereotipi sem se srečala, ko sem bila stara 6 let in smo šli na obisk v dom, mami mi je rekla, da so tukaj vsi bolni, zato so tudi v domu. V spominu mi je ostala gospa, ki sem ji pomagala pri hranjenju. Imela je izredno miren in spokojen obraz, na katerem je bil nasmeh.«

9. »Vzgoja otrok je najtežja stvar na svetu, ni nobene prave šole, ki bi te lahko na to pripravila. Kako vzgojiti? Ne vem, mislim, da klica rade poganja in raste sama. Tako je tudi z otroci, pomembno je, da jih naučimo spoštovanja in mišljenja s svojo glavo, tako tudi ne bodo podvrženi stereotipom«.

10. »Stari so bolni, zato jih je potrebno spoštovati. Ja nekateri so res, niso pa vsi. Sem mnenja, da si morajo spoštovanje prislužiti, saj v življenju nam ni nič dano. Za odnos se je pa potrebno še posebej truditi.«

11. »Nas mladih je strah starosti, nepričakovanega, za kar so krivi tisti, ki so nam za zgled, saj nam slikajo končno sliko, ki je nejasna in polna nejasnosti in slabih obetov. Stereotipi nas nezavedno zaznamujejo.«

1. faza

ODPRTO KODIRANJE

Zaradi jasnosti so kodam (z velikimi črkami) dodana razmišljanja ob kodi (»stop and memo«).

1. Ali so v okolju, kjer živiš, prisotni stereotipi?

»Živim na vasi in stereotipi so prisotni, …«

OBSTOJ STEREOTIPOV V BIVALNEM OKOLJU: DA, NE

NEPOSREDNO ZAZNAVANJE STEREOTIPOV V BIVALNEM OKOLJU: DA, NE

Komentar: vprašanka potrjuje obstoj stereotipov v svojem bivalnem okolju; to pomeni, da jih opaža pri ljudeh; da jih neposredno zaznava v njihovih izjavah, vedenju, ravnanju. Lahko se vprašamo: kako se stereotipi izražajo? Kako opazimo njihov obstoj, njihove značilnosti? O tem v tem besedilu ni še nič. Smo pozorni na ta vidik, morda o tem poizvemo pri naslednjem intervjuju.

»…še bolj kot v mestu«.

LASTNOSTI STEREOTIPOV:

- RAZŠIRJENOST: VEČJA, MANJŠA

- IZRAZITOST (JASNOST)): VEČJA, MANJŠA

- TOGOST: VEČJA, MANJŠA

- VPLIVNOST: BOLJ VPLIVAJO NA VEDENJE, MANJ VPLIVAJO NA VEDENJE

Komentar: Vprašanka primerja stereotipe: po njenem so v njenem vaškem okolju še bolj prisotni kot v mestu. Kaj pomeni ta »še bolj prisotni«? So bolj razširjeni? Bolj vztrajni, trdni? Bolj izraziti, poudarjeni, jasni? So bolj togi, vztrajni, nespremenljivi? Bolj vplivajo na ravnanje ljudi? Pomembno je, da je vprašanka s tem odprla temo o lastnostih, značilnostih stereotipov. Pomislimo, kako bi merili različne njihove značilnosti. – Ta primer kaže, da so kode različnih vrst. Koda »lastnosti stereotipov« je nadrejeni pojem, kot naslov podpoglavja; členi se na več značilnosti ali spremenljivk (npr. »razširjenost«). Ob vsaki spremenljivki so navedene njene možne modalitete (npr. »večja, manjša«).

2. Kako stereotipi vplivajo na pričakovano kakovost življenja starejših?

»Stereotipi, dajejo starejšim neke vrste potuho, zdaj si pa star in bolan. Mirno moraš čakati na smrt.«

FUNKCIJE STEREOTIPOV

- »POTUHA«, UPRAVIČEVANJE RAVNANJA: SE POJAVLJA, SE NE POJAVLJA

- STEREOTIPNA VLOGA STAREGA ČLOVEKA: OBSTAJA, NE OBSTAJA

- PREVZEMANJE STEREOTIPNE VLOGE: JO PREVZEMAJO, JE NE PREVZEMAJO

- DIREKTIVNOST (PRISILNOST) STEREOTIPNE VLOGE: VEČJA, MANJŠA

- STEREOTIP KOT PRIČAKOVANO VEDENJE: SE POJAVLJA, SE NE POJAVLJA

- PASIVIZACIJA STAREJŠEGA: SE POJAVLJA, SE NE POJAVLJA

- NORMATIVNA NARAVA STEREOTIPA: JE, NI; BOLJ IZRAZITA, MANJ IZRAZITA

Komentar: Vprašanka omeni izredno pomembno funkcijo stereotipov, da namreč upravičujejo pasiviziranje starega človeka, ali celo preprečujejo njegovo aktivnost. Stereotipi delujejo kot bolj ali manj posredna pričakovanja glede vedenja starejšega človeka; določajo, kaj se za starega človeka spodobi in kaj ne. Imajo značaj norme. Ta pričakovanja so lahko bolj ali manj direktivna, preskriptivna (predpisovalna), ukazovalna, prisilna. Več stereotipnih pojmovanj hkrati določa vlogo starega človeka v družbi, ki je potemtakem lahko bolj ali manj togo določena. Kakemu starejšemu človeku je to lahko dobrodošlo opravičilo, da se zateče v lagodnost in pasivnost; da »počiva«, ker se je v življenju že zadosti »trudil« ipd. Drugi pa to doživi kot prisilno odrinjanje v kot. Ker stereotip deluje kot norma, kot pravilo obnašanja, je odstopanje od tega pravila sankcionirano. Staremu, ki bi bil še vedno rad aktiven, očitajo, da se dela mlajšega, kot je v resnici, se norčujejo iz njega, ga opravljajo, češ da se sili med mlade; da ne more prepustiti vajeti mlajšim, da vztraja kljub temu, da ne more več spremljati novosti ipd.

»Prisotnost stereotipov povzroča, strah, že zdaj slišim, ko govorijo: ja ko boš stara, boš videla, kako je«

ODNOS STARIH DO SAMIH SEBE:

- SAMOPOMILOVANJE: DA, NE

VPLIV STEREOTIPOV NA MLADE

- NEUPRAVIČEN STRAH PRED STAROSTJO: DA, NE

Komentar: V zgornjem stavku zaznamo dve misli. Prva je, da stereotipna pričakovanja ne vplivajo samo na starejše ampak tudi na pričakovanja mladih do lastnega staranja in jim povzročajo bojazni, ki so lahko bolj ali manj (ne)upravičene. Druga misel je, da tudi stari sami doživljajo starost kot nekaj neprijetnega, nezaželenega in v tem razpoloženju svarijo mlade, kaj da jih čaka. Zaznamo samopomilovanje starih.

»Stereotipe zaznavam negativno, saj sporočajo samo slabe stvari.

STEREOTIPI: NEGATIVNI, POZITIVNI

ZAZNAVANJE STEREOTIPOV: NEPRISTRANSKO, PRISTRANSKO; REALNO, POPAČENO

Komentar: Vprašanka sicer v tej izjavi zatrjuje, da stereotipe zaznava samo negativno, a to nas vodi vsaj do vprašanja, ali obstajajo tudi pozitivni stereotipi. V nadaljevanju vprašanka sama navaja tudi pozitivne vidike starosti in morda so te navedbe del pozitivnega stereotipa o starosti. Je torej sama s seboj v protislovju; njena prva ocena stereotipov je prenagljena. To nas vodi do vprašanja, kako zanesljivo je naše zaznavanje in ocenjevanje stereotipov pri drugih. Ali stereotipe drugih zaznavamo realno, take kot so, ali popačeno, pristransko? Iz tega slede vprašanja o tem, v kakšni smeri je to zaznavanje popačeno, kaj vpliva na popačenje ipd. Ne govorimo torej o tem, kakšni so stereotipi, ampak kako jih dojemamo, ali take kot so, ali popačeno, npr. tako, da vidimo samo negativne vidike stereotipa, ne pa pozitivnih.

Marsikaj sploh ni res, a ker velja stereotip, ko si star, si bolan. Mnogi starejši so vitalni, a zaradi stereotipa, mislijo, da so bolni.

OCENJEVANJE STEREOTIPA

- UST REZNOST STEREOTIPA: VEČJA, MANJŠA

Komentar: Tu se ponovi tema o prisilnosti stereotipa, o stereotipu kot normi. Hkrati vprašanka zanika stereotipno pojmovanje, da so stari bolni. Ocenjuje stereotip, koliko ustreza realnosti. Seznam lastnosti stereotipa se razširi s pomembno značilnostjo, to je, koliko stereotip ustreza resničnosti. Po definiciji stereotip ni ustrezna podoba resničnosti, resničnih značilnosti starih, ampak neupravičeno posplošena slika. To posploševanje pa je lahko bolj ali manj neupravičeno. Za nekatere značilnosti starih obstajajo raziskovalni podatki, tako da je mogoče zanesljivo reči, kaj v resnici velja za večino ali za povprečje. »Upadanje kratkoročnega spomina« bi recimo bila taka raziskovalno potrjena značilnost starejših. Toda bistvo stereotipnega zaznavanja ni toliko v tem, da neupravičeno posplošujemo (iz nekaj primerov na vse), ampak v tem, da konkretni posamezni osebi vnaprej pripišemo lastnosti razreda oseb, v katerega spada, tudi če so te lastnosti resnično lastnosti povprečja ali večine. Za to osebo morda ne veljajo; morda je edina od vseh oseb njegove starosti na svetu, ki se je pri sedemdesetih letih uspela naučiti celotno Miltonovo pesnitev Izgubljeni raj (glej moj blog). Stereotipno presojati pomeni, da temu človeku pripišemo slab spomin, ker to pač velja za vse druge.

To pomeni, da sicer lahko ugotavljamo ustreznost stereotipa, tako da stereotipna pojmovanja primerjamo z raziskovalnimi ugotovitvami, da pa so tudi »ustrezni« stereotipi (torej tisti, ki samo ponavljajo raziskovalne ugotovitve za povprečje ali večino kategorije) še vedno stereotipi, če ta pojmovanja uporabimo tako, da posamezni osebi, ki spada v dani razred, pripišemo te lastnosti, ne da bi se v konkretnem primeru prepričali, če smo do tega upravičeni.

Zaradi stereotipov mi mladi tudi dojemamo staranje in starost kot bolezen. A je le del naravnega procesa, skozi katerega naj bi šel vsak.

LASTNOSTI STEREOTIPOV

VSEBINA STEREOTIPA:

- STAROST JE BOLEZEN

- STAROST JE ČAKANJE NA SMRT

Komentar: Do sedaj vsebina starostnega stereotipa ni bila omenjena oziroma se ves čas omenja samo, da je starost bolezen. Druge vsebine še niso bile omenjene. Kodo »vsebina stereotipa« uvrstimo med »lastnosti stereotipov«, ki bi jih torej lahko razdelili na vsebino in formo in oblikovali takole pojmovno hierarhijo:

Staranje in starost nista bolezen ampak naravni proces. Tudi bolezen je naravni proces, zato ni jasno, kaj pravzaprav hoče vprašanka reči. Morda hoče reči, da starost pač ni bolezen, da je naravno, nebolezensko dogajanje. Torej oporeka stereotipu. Tako izjavo bomo uvrstili k »ocenjevanju« ali »vrednotenju« stereotipa.

3. Kaj občutite ob tem, ko se stare ocenjuje na podlagi stereotipov?

»Opažam, da je nekaterim starejšim všeč, da so stereotipi, ki jih označujejo. Takšni se smilijo sami sebi in želijo oz. pričakujejo pomilovanje okolice. Ko bom nekoč stara, ne želim, da me ocenjujejo na podlagi stereotipov, saj se mi zdi predalčkanje stvari in pripisovanje določenih lastnosti ljudem zastarelo in neumno. Tudi v starosti imamo skrite talente, s katerimi bogatimo življenje ljudem okrog nas. Ne podpiram pomilovanja«.

ODGOVOR STARIH NA STEREOTIPE O NJIH: SPREJEMANJE, ZAVRAČANJE

SPREJEMANJE /ZAVRAČANJE STEREOTIPA O STARIH (STAROSTI)

SPREJEMANJE/ZAVRAČANJE STEREOTIPNE OCENE NJEGA SAMEGA

SPREJEMANJE/ZAVRAČANJE STEREOTIPNE VLOGE

MOTIVI SPREJEMANJA STEREOTIPNE VLOGE

- SEKUNDARNA KORIST

MOTIVI ZAVRAČANJA STEREOTIPNE VLOGE

Komentar: Starejši lahko sprejme ali zavrne stereotipno oznako, sprejme ali zavrne stereotipno vlogo. Lahko se strinja ali ne strinja, da so stari nasploh taki in taki (»sprejemanje/zavračanje stereotipa o starih/starosti««) oziroma, da je on, ker je star, tak in tak (»sprejemanje/zavračanje stereotipne ocene njega samega«). Vprašanje je, kakšne so posledice strinjanja/nestrinjanja s stereotipom oziroma stereotipno vlogo in kakšni so motivi za strinjanje/nestrinjanje. Pri tem je najbrž razlika, če gre samo za strinjanje/nestrinjanje z vsebino stereotipa (s trditvami, ki ga sestavljajo) ali če gre za strinjanje/nestrinjanje z vlogo, ki jo vsiljujejo staremu. Če človek ne sprejme stereotipne vloge starca, je verjetno deležen negativnih sankcij okolja, v obliki pritoževanja, opravljanja ipd. Ohrani pa osebno integriteto, ostane, kar je, ne glede, ali ustreza pričakovanjem drugih. Če pa sprejme ponujeno vlogo, se brez trenja vključi v družbo, in uživa v tem, da ga drugi pomilujejo (sekundarna korist).

4. Morda veste, od kod izvirajo stereotipi?

»Ne vem, od kod izvirajo. Toda mislim, da so nastali po principu ljudskih pravljic, prenašali so se ustno. Zavedati se moramo, da je v nekaterih stereotipih tudi resnica. S staranjem pride tudi bolezen in pozabljivost, kar se tudi lahko znanstveno dokaže«.

OSEBNA TEORIJA O IZVORU STEREOTIPOV

PRENAŠANJE STEREOTIPOV: USTNO

VZTRAJANJE IN ZASTARELOST STEREOTIPOV

USTREZNOST STEREOTIPA

PREVERJANJE USTREZNOSTI STEREOTIPA

PROCESI V ZVEZI S STEREOTIPI: gl. zgoraj

Komentar: Tu se ponovno pojavi ideja o ustreznosti stereotipa in o njegovem preverjanju s primerjanjem z »znanstvenimi« ugotovitvami. Mnenje, da stereotipi nastajajo kot pravljice (ki jim ne vemo izvora), imamo lahko za osebno teorijo vprašanke. Ostaja vprašanje o njihovem izvoru. Pozorni postanemo na različne PROCESE, ki potekajo v zvezi s stereotipi: prenašanje, ohranjanje (vzdrževanje), preverjanje ipd.

5. Kaj bi bilo potrebno spremeniti?

»Mislim, da bi morali ljudje nehati zidati zidove, si prisluhniti, pustiti drug drugemu, da diha, nehati govoriti o generacijah in poudarjati razlike. Vsi smo ljudje, razlike je samo v tem, v kateri fazi zorenja smo«.

SPREMINJANJE STEREOTIPOV

PREPREČEVANJE STEREOTIPIZIRANJA

NAČINI SPREMINJANJA:

- NE DIFERENCIRATI

- NE KATEGORIZIRATI

- NE ETIKETIRATI

- POUDARJATI ISTOST, ENAKOST LJUDI

- PRISLUHNITI, PUSTITI BITI = OPAZITI INDIVIDUALNOST

STAROST KOT ZORENJE

NAPAKE MIŠLJENJA PRI STEREOTIPIZIRANJU

Komentar: Pomembna misel. Razlika med stereotipom in stereotipiziranjem. Stereotip: mentalna slika značilnosti neke družbene skupine (prevladujoče značilnosti, povprečne, običajno neupravičeno pretirano posplošene). Stereotipiziranje: a. Kategoriziranje in pripisovanje lastnosti določeni skupini – lahko upravičeno, ker pač prevladujejo. b. Pripisovanje skupinskih lastnosti posameznemu članu skupine – to je bistvo stereotipiziranja kot zgrešene prakse.

Pojavljata se dve NAPAKI MIŠLJENJA: a. neupravičeno posploševanje iz lastnosti nekaterih na lastnosti večine ali vseh. b. neupravičeno pripisovanje skupinskih lastnosti(ki so lahko prevladujoče) posameznemu pripadniku skupine (kategorije), ki se lahko razlikuje od večine.

Morda se stereotipiziranja kot kategoriziranja in ne vedno upravičenega posploševanja značilnosti družbene kategorije ne da preprečiti, ker gre za »normalno« delovanje uma. Lahko pa z ozaveščanjem o naravi stereotipiziranja to preprečimo ali omilimo. Kako? Da ob srečanju s posameznikom (iz določene kategorije, npr. starim) suspendiramo zavest o stereotipu starosti in pozorno »prisluhnemo« njegovi individualnosti; pozorni smo na njegove posebne lastnosti, načine vedenja itd. ki se razlikujejo od stereotipnih ali večinskih.

6. Mislite, da bi se lahko stereotipom izognili?

»Stereotipom, se ne moremo izogniti. Že od rojstva so nam jih privzgajali. Stereotipi so neke vrst vodilo v našem življenju. V vseh fazah življenja so, včasih zaradi stereotipov vemo, kaj pričakovati, kar je dobro. Tukaj je tudi problem, saj če je prisoten stereotip ga prevzamemo in ne mislimo s svojo glavo.«

NEOGIBNOST STEREOTIPOV

NEOGIBNOST STEREOTIPIZIRANJA?

FUNKCIJA STEREOTIPOV: VODILO, USMERJANJE (ORIENTACIJA), OMOGOČAJO PREDVIDEVANJE

RAVNANJE S STEREOTIPI, UPRAVLJANJE STEREOTIPOV

OZAVEŠČANJE O STEREOTIPIH

NE AVTOMATIČNO PREVZEMATI STEREOTIPOV

Komentar: Ponovi se to, kar smo anticipirali zgoraj. Stereotipi so neizogibni, izvirajo iz načina delovanja uma; so funkcionalni do določene mere, morda kot prva groba orientacija. Potem se je treba ozavestiti, da stereotipiziramo in vključiti pozornost na lastnosti posameznika, ki je pred nami; iz avtomatskega pilota preklopimo na ročno upravljanje.

To je ključna ideja upravljanja stereotipov kot avtomatičnega odziva uma na kompleksnost situacije: iz avtomatičnega odziva preiti k pozornemu raziskovanju dejanskega dogajanja.

7. Koga stereotipi najbolj prizadenejo in kako kaže oz. izraža prizadetost?

»Ljudje smo na starost izredno alergični, ko smo najstnik, si želimo biti starejši, ko smo starejši, si želimo biti mlajši. V zrelejši fazi razvoja stereotipi ljudi izredno prizadenejo, saj morajo biti bolni, pozabljivi, nazadnjaški, živeti v domu in čakati na smrt. Če nisi tak, si še bolj izpostavljen stereotipom. Kaže se kot zaprtost, zasanjanost, osamljenost, zamerljivost.«

POSLEDICE STEREOTIPIZIRANJA

RAZLIKA MED FUNKCIJAMI IN POSLEDICAMI: FUNKCIJE VSAJ ZAČASNO KORISTNE, POSLEDICE UGODNE IN NEUGODNE, KORISTNE IN NEKORISTNE

ZVEZA MED ZORENJEM IN STAROSTJO

AMBIVALENTEN ODNOS DO STARANJA: V ZAČETKU ZAŽELENO, NATO NEZAŽELENO

POSLEDICA STEREOTIPIZIRANJA (=ETIKETIRANJA, SILJENJA V VLOGO): ČUSTVENA PRIZADETOST, ODPOVED ŽIVLJENJU, ŽIVOTARJENJE V STEREOTIPNI VLOGI, PATOLOGIZIRANJE

Komentar: Stereotipi nastanejo, ker tako pač deluje naš um, da kategorizira in pripisuje lastnosti kategorijam. Funkcija je prilagoditvena, redukcija kaotičnih vtisov, negotovosti, predikcija dogajanja, obnašanja, ravnanja. Stereotipi so zato nujni in vsaj začasno koristni, ker s stereotipiziranjem zmanjšamo zmešnjavo vtisov in približno napovemo, kaj lahko pričakujemo. Če s stereotipiziranjem nadaljujemo in ne prilagajamo mišljenja in ravnanja posebnostim situacije oziroma lastnostim posameznika (če ne preklopimo z avtomatičnega pilota na ročno upravljanje), ima to škodljive posledice za prizadetega in za odnos z njim. Posledice dejstva, da smo posamezniku vsilili stereotipno vlogo »nemočnega starca«, so zanj lahko pogubne: čustvena prizadetost, prevzem vloge, pasivizacija, izguba dostojanstva, oženje in izguba življenjskih funkcij, vitalnosti, propad.

Zanimiv je splošen ambivalenten odnos do starosti: kot otroci in mladostniki si želimo biti starejši, v zrelih letih pa postaja staranje vse bolj nezaželeno. Morda se premalo zavedamo prednosti starosti, življenjskih manifestacij v starosti. Morda tudi na bolezen in trpljenje gledamo preozko in ne vidimo, da se tudi ob njiju človek oblikuje.

8. Kdaj si se srečala s stereotipi?

»S stereotipi sem se srečala, ko sem bila stara 6 let in smo šli na obisk v dom, mami mi je rekla, da so tukaj vsi bolni, zato so tudi v domu. V spominu mi je ostala gospa, ki sem ji pomagala pri hranjenju. Imela je izredno miren in spokojen obraz, na katerem je bil nasmeh.«

PRENAŠANJE STEREOTIPOV: S STARŠEV NA OTROKE

STEREOTIPIZIRANJE: PRIMER

PRESENEČENJE, ZAZNAVANJE INDIVIDUALNE POTEZE

SPREMINJANJE STEREOTIPOV

RELATIVIZIRANJE STEREOTIPA

Komentar: Zelo pomembno. Deklica, nevkalupljen svež otroški um, je zaznala individualno potezo gospe; presenetilo jo je, da je imela – kljub temu, da je bila nedvomno bolna in nemočna – »izredno miren in spokojen obraz«. Presenečenje ob odkritju individualne poteze, ki ni v skladu s pričakovanjem na osnovi (sporočenega) stereotipa. Res je, da je bila gospa bolna in je bila zato v domu, kakor je stereotipno napovedala mama, vendar je ob tem imela neko lastnost, ki je bila tako v neskladju s stereotipnim pričakovanjem, da je deklico presenetila. Mamina stereotipna predstava je bila, lahko domnevamo, v glavnem ustrezna: v domu so res bolni ljudje, morda ne vsi, večina prav gotovo. Toda to, da so bolni, ne pomeni, da je to tudi pri vsakem posamezniku edina ali prevladujoča značilnost, ki zasenči vse drugo. Gospejin spokojen nasmeh je presijal njeno nemoč in bolezen. Skozenj je sijala njena osebnost, njena življenjska drža.

To pomeni, da ni treba, da bi se s stereotipom spopadali tako, da bi pobijali posamezne njegove sestavine, zgrešene trditve in predstave (ki pa niso nujno zgrešene). Z njim se spopademo tako, da pozorno prisluhnemo in dojamemo individualnost; da se odpremo človeku kot posamezni osebi; da se sami pri sebi ovemo, kaj nas je presenetilo, kajti preseneti nas tisto, kar ni v skladu z vnaprejšnjo sliko, stereotipom.

9. Kako vzgajati otroka pod vplivom stereotipov?

»Vzgoja otrok je najtežja stvar na svetu, ni nobene prave šole, ki bi te lahko na to pripravila. Kako vzgojiti? Ne vem, mislim, da klica rada poganja in raste sama. Tako je tudi z otroci, pomembno je, da jih naučimo spoštovanja in mišljenja s svojo glavo, tako tudi ne bodo podvrženi stereotipom«.

UPRAVLJANJE STEREOTIPOV, DELO S STEREOTIPI, URAVNAVANJE STEREOTIPOV

SPOŠTOVANJE OSEBE, ODPRTOST ZA DRUGEGA

SAMOSTOJNO MIŠLJENJE, RAZMIŠLJANJE NE PREVZEMANJE OBRAZCEV

Komentar: Nadaljevanje prejšnje teme. Vprašanka je zelo modra ženska. Njenim odgovorom ni veliko dodati; lahko jih samo malo nategnemo na znanstveno kopito. Ključni misli sta: »klica rada poganja in raste sama« in »pomembno je, da jih naučimo spoštovanja in mišljenja s svojo glavo«. Klica rada poganja in raste sama – izraz temeljnega načela osebne avtonomije, avtopoetičnosti in temeljnega zaupanja v moč otrokovega naravnega etičnega razvoja, če so le okoliščine kolikor toliko primerne oziroma če se le v njegovem življenju pojavi »klica« dobrega. Ta »klica«, ki jo moramo vsaditi je spoštovanje drugih (zlato načelo: ne stori drugemu, kar ne želiš, da bi bilo storjeno tebi) in mišljenje z lastno glavo – ob srečanju z drugim čimprej izklopi avtomatskega pilota samoumevnosti in stereotipov.

10. Katere napake ne boš ponovila pri vzgoji svojih otrok, kateri stereotip je tebe zaznamoval?

»Stari so bolni, zato jih je potrebno spoštovati. Ja nekateri so res, niso pa vsi. Sem mnenja, da si morajo spoštovanje prislužiti, saj v življenju nam ni nič dano. Za odnos se je pa potrebno še posebej truditi.

STEREOTIPNA VLOGA

FUNKCIJA STEREOTIPNE VLOGE: PRIPIS STATUSA

PRIPISANI STATUS

ZASLUŽENI STATUS

Komentar: Bilo je že vse povedano, zato je odgovor kratek. Morda lahko dodamo še misel, da so stereotipne vloge udobno zatočišče za tiste, ki se jim ne da več truditi. V sociologiji razlikujemo družbeni status, ki si ga človek pridobi, zasluži (zasluženi status) in družbeni status, ki se mu pripiše na osnovi nekih drugih njegovih značilnosti (pripisani status). Zakonitemu potomcu kralja se brez njegovih zaslug pripiše status kraljeviča, bodočega kralja. Tako se lahko človeku na osnovi njegovih let pripiše status starca, ki zasluži spoštovanje in lahko upravičeno počiva, ne glede na to, ali se je v življenju kaj trudil ali ne in ali si je zaslužil kakšno posebno spoštovanje. Zato nekateri starejši radi poudarjajo, da so stari, in zato izkušeni, modri ipd. ne glede na to, ali je to res.

11. Misliš, da so tudi mladi žrtve stereotipov o starejših?

»Nas mladih je strah starosti, nepričakovanega, za kar so krivi tisti, ki so nam za zgled, saj nam slikajo končno slike, ki je nejasna in polna nejasnosti in slabih obetov. Stereotipi nas nezavedno zaznamujejo«.

PREVZEMANJE STEREOTIPOV:

NEZAVEDNO PREVZEMANJE STEREOTIPOV

Komentar: Ponovi se ena prejšnjih tem, da negativni stereotipi starosti kot bolezni in trpljenja povzročajo pri mladih bojazen pred starostjo. Novost je misel, da nas stereotipi zaznamujejo nezavedno; da jih torej prevzemamo, ne da bi vedeli. Gre za – v prvi potezi – nezavedne mehanizme mišljenja in tudi nezavedno vtisnjenje stereotipnih vsebin.

2. faza

DEFINICIJE KOD

OBSTOJ IN IZVOR STEREOTIPA

»Stereotip« je pojem (umska vsebina), ki vsebuje lastnosti, po katerih se neka skupina ali kategorija ljudi (običajno tista, ki ji nosilec stereotipa ne pripada) razlikuje od drugih skupin (običajno tiste, ki ji nosilec stereotipa pripada).

ZAZNAVANJE STEREOTIPOV V BIVALNEM OKOLJU (DA, NE): Zaznavanje prisotnosti stereotipov o starosti v bivalnem okolju; potrjevanje obstoja stereotipov. Rečemo »zaznavanje«, ker gre za mnenje vprašanke, njeno dojemanje. »Živim na vasi in stereotipi so prisotni, …«

OSEBNA TEORIJA O IZVORU STEREOTIPOV: Mnenje posameznika o tem, zakaj nastanejo, se oblikujejo stereotipi o neki družbeni kategoriji v zavesti ljudi. Domneve o izvoru ali nastanku stereotipov so lahko različne. Pričujočo »teorijo« bi lahko imenovali »mitološka« - domneva, da je stereotip o starih ljudeh nastal nekako tako kot pravljice, morda so njegove osnove v opisu likov starcev in stark v pravljicah. Zanimiv napotek za raziskovanje. »Ne vem, od kod izvirajo. Toda mislim, da so nastali po principu ljudskih pravljic.«

AMBIVALENTEN ODNOS DO STARANJA (V ZAČETKU ZAŽELENO, NATO NEZAŽELENO) Taka narava življenja vnaša vanj negotovost, ki jo razrešujemo tako, da povečujemo kontrast med mladostjo in starostjo, iz česar se razvije »kult mladosti« in »strah pred starostjo«, kar napeljuje na »uživanje mladosti«, podaljševanje mladosti. - »Ljudje smo na starost izredno alergični, ko smo najstniki, si želimo biti starejši, ko smo starejši, si želimo biti mlajši.

LASTNOSTI STEREOTIPA

»Lastnosti stereotipa« so nadrejeni pojem, ki vsebuje več konkretnih značilnosti (atributov) stereotipa, kot so naštete spodaj.

VSEBINA STEREOTIPA: Trditve, ki sestavljajo stereotipno pojmovanje določene družbene kategorije, npr.

- STAROST JE BOLEZEN »Zaradi stereotipov mi mladi tudi dojemamo staranje in starost kot bolezen. A je le del naravnega procesa, skozi katerega naj bi šel vsak.«

- STAROST JE ČAKANJE NA SMRT »Mirno moraš čakati na smrt.«

STEREOTIPI (NEGATIVNI, POZITIVNI) : Stereotipna pojmovanja lahko z določenega vrednotnega vidika ocenimo kot pozitivna ali negativna. Pojmovanje »Starost je bolezen« je negativno; pojmovanje »Stari so modri« je pozitivno. Celoten stereotip sestavljajo tako pozitivna kot negativna pojmovanja; ena ali druga lahko prevladujejo. »Stereotipe zaznavam negativno, saj sporočajo samo slabe stvari.

- USTREZNOST STEREOTIPA (VEČJA, MANJŠA): Resničnost stereotipa - razlika med dejanskimi značilnostmi starih kot skupine in stereotipnimi pojmovanji. Vsako skupino ali kategorijo prebivalstva je mogoče opisati z agregatnimi ali globalnimi merami, kot so povprečja, odstotki ipd. Če bi empirično ugotovili, da ima večina starih nad 65 let vsaj eno diagnosticirano kronično stanje ali bolezen, bi bila stereotipna sodba »Stari so bolni« v okviru take opredelitve bolezni ustrezna, resnična. – »Zavedati se moramo, da je v nekaterih stereotipih tudi resnica. S staranjem pride tudi bolezen in pozabljivost, kar se tudi lahko znanstveno dokaže«. – »Marsikaj sploh ni res, a ker velja stereotip, ko si star, si bolan.«

FORMALNE LASTNOSTI STEREOTIPOV: nasprotje vsebinskih postavk; lastnosti kot so: sestavljenost stereotipa, polarnost, razširjenost, togost (odpornost proti spreminjanju) ipd. Lahko jih delimo na lastnosti samega pojma (mentalne strukture) in značilnosti njihovega obstoja v družbi, kot so razširjenost, preskriptivnost, vplivnost ipd.

- SESTAVLJENOST STEREOTIPA (VEČJA, MANJŠA): število trditev, sodb, ki jih vsebuje, npr. stari ljudje so izkušeni, modri, premišljeni, pozabljivi, bolni itd.

- POLARNOST : stereotip je UNIPOLAREN, če vsebuje samo pozitivne ali samo negativne trditve: »Stereotipe zaznavam negativno, saj sporočajo samo slabe stvari.« Stereotip je BIPOLAREN, če vsebuje trditve dveh nasprotnih smeri ali polov, pozitivne in negativne.

- IZRAZITOST (JASNOST, PREGNANTNOST; VEČJA, MANJŠA): stereotip je izrazit (pregnanten), če vsebuje jasne in trdne (brezprizivne) sodbe v obliki gesel ali nalepk, npr. »Starost je bolezen«, »Starost je nadloga« , »betežni starec« ipd.

- TOGOST (VEČJA, MANJŠA): odpornost stereotipa proti spreminjanju

- RAZŠIRJENOST (VEČJA, MANJŠA): število ljudi ali obseg populacije, ki prevzame stereotip v celoti ali delno. Trditev vprašanke implicira večjo ali manjšo »prisotnost«, to je razširjenost stereotipa. – Stereotipi so prisotni (na podeželju) »…še bolj kot v mestu«.

- VPLIVNOST (VEČJA, MANJŠA): v kolikšni meri stereotipna pojmovanja usmerjajo mišljenje in vedenje ljudi; kakšne so posledice stereotipa. »Mnogi starejši so vitalni, a zaradi stereotipa, mislijo, da so bolni.« - »Zaradi stereotipov mi mladi tudi dojemamo staranje in starost kot bolezen.«

- PRESKRIPTIVNOST (DIREKTIVNOST , PRISILNOST) STEREOTIPA (VEČJA, MANJŠA): v kolikšni meri stereotipno pojmovanje izraža pričakovanja glede obnašanja, predpisuje vedenje, deluje kot norma. - »Stereotipi, dajejo starejšim neke vrste potuho, zdaj si pa star in bolan. Mirno moraš čakati na smrt.« - »Mnogi starejši so vitalni, a zaradi stereotipa, mislijo, da so bolni.« - »Stari so bolni, zato jih je treba spoštovati.«

FUNKCIJE STEREOTIPA

»Funkcije stereotipa«: nadrejeni pojem, ki označuje »prilagoditvene« učinke stereotipa; ti so lahko pozitivni ali negativni; isti stereotip je lahko z enega vidika pozitiven, z drugega negativen.

- PREDVIDEVANJE: Stereotipi urejajo in poenostavljajo zapleteno in kaotično resničnost in omogočajo predvidevanje na osnovi kategoriziranja in tipiziranja. - »V vseh fazah življenja so, včasih zaradi stereotipov vemo, kaj pričakovati, kar je dobro.

- ORIENTACIJA: Isto kot zgoraj. - Stereotipi so neke vrst vodilo v našem življenju. V vseh fazah življenja so, včasih zaradi stereotipov vemo, kaj pričakovati, kar je dobro.

- ZAŠČITA: S tem ko stereotip predpiše zaželeno ravnanje do stereotipizirane skupine in stereotipno vlogo, to skupino zaščiti. Seveda je to vsiljena zaščita, ki pa vendarle mnogim ustreza. - »Stereotipi dajejo starejšim neke vrste potuho…«

- UPRAVIČEVANJE RAVNANJA (»POTUHA«, SE POJAVLJA, SE NE POJAVLJA): Stereotip kot pojem, misel, kognitivna struktura, usmerja ravnanje in ga upravičuje. - »Opažam, da je nekaterim starejšim všeč, da so stereotipi, ki jih označujejo. Takšni se smilijo sami sebi in želijo oz. pričakujejo pomilovanje okolice.« Lahko si tudi zamislimo, da mlajši opravičujejo svoje izrivanje starejših, češ da so nazadnjaški, ali da ne sledijo tehnološkemu razvoju.

- PREDPISOVANJE STEREOTIPNE VLOGE STAREGA ČLOVEKA (SE POJAVLJA, SE NE POJAVLJA): Stereotipi niso samo kognitivna struktura ampak vsebujejo tudi pričakovanja glede obnašanja drugega. - »Mirno moraš čakati na smrt.«

- PRIPISOVANJE STATUSA: V sociologiji razlikujemo pripisani družbeni status in zasluženi družbeni status.

--PRIPISANI STATUS: Družbeni položaj, ki se osebi pripiše na osnovi njene pripadnosti določeni kategoriji. V dedni monarhiji se zakonitemu moškemu potomcu kralja pripiše status kraljeviča, bodočega kralja, ne glede na druge njegove lastnosti. Tako se človeku na osnovi njegove starosti pripiše višji ali nižji družbeni položaj ne glede na druge njegove lastnosti. »Stari so bolni, zato jih je potrebno spoštovati. Ja, nekateri so res, niso pa vsi. »

--ZASLUŽENI STATUS: Družbeni položaj, ki si ga oseba pridobi s svojim ravnanjem in prizadevanjem: s študijem, delom, premišljenim ravnanjem ipd. – »Sem mnenja, da si morajo spoštovanje prislužiti, saj v življenju nam ni nič dano.«

PROCESI

Procesi , kot so nastajanje, prenašanje, spreminjanje stereotipov.

NASTAJANJE STEREOTIPOV oblikovanje stereotipnih pojmov v posameznikovi zavesti kot tudi medosebno in družbeno utrjevanje stereotipa. – »Ne vem od kod izvirajo. Toda mislim, da so nastali po principu ljudskih pravljic, prenašali so se ustno.«

ZAZNAVANJE STEREOTIPOV (NEPRISTRANSKO, PRISTRANSKO; REALNO, POPAČENO): Proces, v katerem posameznik zazna, doume, da v družbenem okolju obstaja stereotip o starih in starosti. Vprašamo se, ali v tem okolju res obstaja stereotip do starih, ali je ta vtis morda napačen. Zaznavanje stereotipa je lahko bolj ali manj realno, točno. - »S stereotipi sem se srečala, ko sem bila stara 6 let in smo šli na obisk v dom, mami mi je rekla, da so tukaj vsi bolni, zato so tudi v domu. –

OCENJEVANJE USTREZNOSTI STEREOTIPA: Ugotavljanje razlike med realnim stanjem in stanjem, kot ga zatrjuje stereotip; razlika med empiričnimi ugotovitvami in neupravičenimi posplošitvami. Izražanje dvoma v trditve, ki jih vsebuje stereotip. Stereotip lahko nekritično prevzamemo, lahko pa podvomimo v trditve, ki jih vsebuje. To pomeni, da ocenjujemo ustreznost stereotipa. – » Marsikaj sploh ni res, a ker velja stereotip, ko si star, si bolan. Mnogi starejši so vitalni, a zaradi stereotipa, mislijo, da so bolni.«

PREVERJANJE USTREZNOSTI STEREOTIPA: Postopek ugotavljanja razlike med sodbami stereotipa in empirično ugotovljenimi dejstvi. – »…kar se tudi lahko znanstveno dokaže«.

- MOTIVI SPREJEMANJA STEREOTIPA, STEREOTIPNE VLOGE:

-- SEKUNDARNA KORIST: V psihoterapiji znan pojem, ki označuje psihološko (in/ali tudi materialno) korist, ki jo ima oseba od resnične ali navidezne bolezni, npr. da je deležen pozornosti, skrbi, nege; da mu ni treba opravljati določeni opravil ali sploh delati; da dobi invalidnino ipd. To je lahko motiv, da se človek sprijazni z vlogo »nemočnega starca«. – »Opažam, da je nekaterim starejšim všeč, da so stereotipi, ki jih označujejo. Takšni se smilijo sami sebi in želijo oz. pričakujejo pomilovanje okolice.

-- ZAŠČITA: Podobno kot sekundarna korist, le da je poudarek bolj na zaščiti pred obremenitvami z delom, stresom, čustvenimi pretresi ipd. Tradicionalno je bil staremu v družini odmerjen njegov »kot«, to je, del prostora, v katerem ni bil moten.

- MOTIVI ZAVRAČANJA STEREOTIPA, STEREOTIPNE VLOGE:

-- IDENTITETA, OSEBNO DOSTOJANSTVO: Človek z izoblikovano identiteto se zaveda svoje posebnosti, svojih posebnih lastnosti in se ne podredi stereotipnemu obravnavanju, naj bo star ali – prospektivno – mlad. - »Ko bom nekoč stara, ne želim, da me ocenjujejo na podlagi stereotipov, saj se mi zdi predalčkanje stvari in pripisovanje določenih lastnosti ljudem zastarelo in neumno.«

-- SPOŠTOVANJE DRUGEGA (KOT SEBE SAMEGA): je osnovni motiv ozaveščenega človeka, da zavrača stereotip o starih in se odpre realni stari osebi. – »Za odnos ( s starim) se je pa potrebno še posebej truditi.«

- NEZAVEDNO PREVZEMANJE STEREOTIPOV: Prevzemanje stereotipov je verjetno večji del nezavedno; vsekakor večinoma nenamerno, čeprav se stereotipi prenašajo tudi v formalnem šolskem sistemu – omenjene so bile pravljice, ki vsebuje stereotipe o starih, dalje stereotipno navajanje k spoštovanju do starih, bontonu do starih itd. – »Stereotipi nas nezavedno zaznamujejo«.

PRENAŠANJE STEREOTIPOV

- USTNO, DRUGAČE: »… prenašali so se ustno.«

- S STARŠEV NA OTROKE: »S stereotipi sem se srečala, ko sem bila stara 6 let in smo šli na obisk v dom, mami mi je rekla, da so tukaj vsi bolni, zato so tudi v domu.«

OHRANJANJE STEREOTIPOV: Obstoj in vzdrževanje stereotipnih predstav in ravnanj v času. Kako se ohranjajo, vzdržujejo? Kako se spreminjajo, odmrejo? Se ohranjajo zato, ker so funkcionalni vsaj za eno stran?

STEREOTIPIZIRANJE: Stereotip je mentalna struktura, način mišljenja o starih kot kategoriji. Stereotipiziranje je presojanje konkretnega posameznika na osnovi stereotipa, to je, zanemarjanje njegovih posebnosti in upoštevanje zgolj lastnosti, ki jih vsebuje stereotip.

POSLEDICE STEREOTIPOV

Nenamerni, neprilagoditveni in negativni učinki za razliko od funkcij, ki pomenijo vsaj za eno stran in začasno neko korist. Morda problematično razlikovanje: funkcije-disfunkcije.

POSLEDICE STEREOTIPIZIRANJA

- PASIVIZACIJA STAREJŠEGA (SE POJAVLJA, SE NE POJAVLJA):

ODNOS STARIH DO SAMIH SEBE:

- SAMOPOMILOVANJE (DA, NE): »Stereotipi, dajejo starejšim neke vrste potuho, zdaj si pa star in bolan.

-ČUSTVENA PRIZADETOST, ODPOVED ŽIVLJENJU, ŽIVOTARJENJE V STEREOTIPNI VLOGI, PATOLOGIZACIJA

V zrelejši fazi razvoja stereotipi ljudi izredno prizadenejo, saj morajo biti bolni, pozabljivi, nazadnjaški, živeti v domu in čakati na smrt. Če nisi tak, si še bolj izpostavljen stereotipom. Kaže se kot zaprtost, zasanjanost, osamljenost, zamerljivost.«

- VPLIV STEREOTIPOV NA MLADE

-- NEUPRAVIČEN STRAH PRED STAROSTJO: DA, NE

»Prisotnost stereotipov povzroča, strah, že zdaj slišim, ko govorijo: ja ko boš stara, boš videla, kako je.« -»Zaradi stereotipov mi mladi tudi dojemamo staranje in starost kot bolezen. A je le del naravnega procesa, skozi katerega naj bi šel vsak.«

SPREMINJANJE STEREOTIPOV

(RAVNANJE S STEREOTIPI, UPRAVLJANJE STEREOTIPOV)

NEOGIBNOST STEREOTIPOV (DA, NE): Stereotipom kot mentalnim tvorbam se ne moremo izogniti, ker um deluje tako, da kategorizra in tipizira; in ker se te mentalne strukture družbeno prenašajo, utrjujejo in ohranjajo. - »Stereotipom, se ne moremo izogniti. Že od rojstva so nam jih privzgajali.«

SPREMINJANJE STEREOTIPOV (DA, NE): Če so stereotipi neogibni, ker naš um ne more drugače delovati, ni smiselno pričakovati, da človek ne bo kategorizira in tipiziral. Lahko pa se izognemo pretiranemu poudarjanju razlik ne pa zavedanju razlik. Nerazlikovanje, nekategoriziranje in neimenovanje niso realne opcije. To pa ne pomeni, da do stereotipov - »Mislim, da bi morali ljudje nehati zidati zidove, si prisluhniti, pustiti drug drugemu, da diha, nehati govoriti o generacijah in poudarjati razlike. Vsi smo ljudje, razlike je samo v tem, v kateri fazi zorenja smo«.

KRITIČNOST DO STEREOTIPOV: Čeprav so stereotipi do določene mere neogibni, to ne pomeni, da jih moramo nekritično prevzemati; ozaveščamo lahko njihovo naravo in preverjamo njihov ustreznost kot prevladujočih značilnosti kategorije starih, torej kot orientacijo.

VIDETI POZITIVNE ZNAČILNOSTI STAROSTI

- SKRITE SPOSOBNOSTI: V starosti so možnosti, ki so morda premalo znane (»cvetje v jeseni«). - »Tudi v starosti imamo skrite talente, s katerimi bogatimo življenje ljudem okrog nas. Ne podpiram pomilovanja«.

- STAROST JE OBLIKA ČLOVEKOVEGA ZORENJA Pozitivno pojmovanje starosti kot oblike človekovega dozorevanja (»do smrti se učimo«) kot nasprotje negativnega stereotipa. (Starost) »je le del naravnega procesa, skozi katerega naj bi šel vsak.« »Vsi smo ljudje, razlike je samo v tem, v kateri fazi zorenja smo«.

OZAVEŠČANJE O NAPAKAH MIŠLJENJA PRI TVORJENJU STEREOTIPOV:

- NEUPRAVIČENO POSPLOŠEVANJE: Osnovna napaka mišljenja pri tvorjenju stereotipov, sklepanje iz majhnega števila primerov na lastnosti celotne kategorije.

NE AVTOMATIČNO PREVZEMATI STEREOTIPOV: Če nismo ozaveščeni o stereotipih, jih prevzemamo samodejno kot druge družbene samoumevnosti, o katerih se ne sprašujemo. Samodejno prevzemanje stereotipa ni nujno; o vsem v življenju se lahko vprašujemo, vse preverjamo, se o vsem odločamo. Glede na to, da stereotipi niso "pravični" do ljudi, je etična dolžnost, da se o njihovi utemeljenosti sprašujemo. - Tukaj je tudi problem, saj če je prisoten stereotip, ga prevzamemo in ne mislimo s svojo glavo.«

SPODBUJANJE SAMOSTOJNEGA MIŠLJENJA NE PREVZEMANJE OBRAZCEV: Tu je pozitivno formulirana zgornja zahteva. »… pomembno je, da jih naučimo spoštovanja in mišljenja s svojo glavo, tako tudi ne bodo podvrženi stereotipom«.

STEREOTIPIZIRANJE: Stereotipiziramo, če konkretni osebi pripišemo stereotipne lastnosti, ne da bi videli, da od njih odstopa, da zanj ne veljajo; ne da bi videli, da je posebna osebnost. Razlikovati prevzemanje stereotipov kot mentalnih struktur (mišljenja) od stereotipiziranja kot uporabe teh pojmov pri srečanju s posamezno osebo. Stereotipiziranju kot takemu procesu se moramo izogniti; to je etična zapoved, ki izhaja iz norme spoštovanja posameznika kot osebe.

PREPREČEVANJE STEREOTIPIZIRANJA: Iz gornjega sledi, naj bo prava tarča naših prizadevanj STEREOTIPIZIRANJE, stereotipi sami pa v obliki preverjanja njihove ustreznosti glede na empirične podatke o prevladujočih značilnostih starih.

- PRISLUHNITI DRUGEMU, PUSTITI BITI = OPAZITI INDIVIDUALNOST : Etična zahteva. »… si prisluhniti, pustiti drug drugemu, da diha..."

- ZAZNATI PRESENEČENJE, ZAZNAVANJE INDIVIDUALNE POTEZE: Presenečenje je oblika čudenja, ki je izvir problematiziranja samoumevnosti, kar so preneseni stereotipi. Vodi do zaznavanja in priznanja odklonov od pričakovanega, samoumevnega, stereotipnega, do priznanja individualne posebnosti in do spoštovanja posamezne osebe. - »V spominu mi je ostala gospa, ki sem ji pomagala pri hranjenju. Imela je izredno miren in spokojen obraz, na katerem je bil nasmeh.«

- SPOŠTOVANJE OSEBE, ODPRTOST ZA DRUGEGA: Etična zahteva in mentalna naravnanost. Odprtost za drugega pomeni, da suspendiramo ("damo v oklepaj", "lebdijo v oblaku") vsakdanje samoumevnosti in stereotipe in smo dovzetni za to, kar se dogaja pred našimi očmi ne glede na to, kar vemo ali pričakujemo o človeku kot članu neke kategorije. - »… pomembno je, da jih naučimo spoštovanja in mišljenja s svojo glavo, tako tudi ne bodo podvrženi stereotipom«.

III

POSKUSNA TEORIJA

O STEREOTIPIH DO STARIH

Poskusna teorija, ki jo predstavljamo, je zgolj poskus interpretacije intervjuja, ki smo ga navedli zgoraj, po načinu »utemeljene teorije« po Glasserju in Straussu (1967). Ne izhaja iz socialno psiholoških spoznanj o naravi pripisovanja in stereotipov in ne preverja teh spoznanj, čeprav se jih delno dotika. V prvem približku zgolj eksplicira, ureja in povezuje misli intervjuvanke v povezano pripoved, ki naj bi imela tudi praktično usmerjevalni pomen.

OBSTOJ IN IZVOR STEREOTIPA

ZAZNAVANJE STEREOTIPOV V BIVALNEM OKOLJU. »Stereotip« je pojem (umska vsebina), ki vsebuje lastnosti, po katerih se neka skupina ali kategorija ljudi (običajno tista, ki ji nosilec stereotipa ne pripada) razlikuje od drugih skupin (običajno tiste, ki ji nosilec stereotipa pripada). Izjava »Stari so izkušeni« naj bi bila zgled takega stereotipa. Če smo pozorni, lahko v svojem okolju zaznamo take stereotipe do različnih družbenih skupin ali kategorij. Lahko na primer potrdimo ali zanikamo obstoj takih stereotipov do starih. Pri tem se zavedamo, da je to vtis, ki ga imamo o svojem okolju in da imajo drugi lahko drugačen vtis. Uporabljamo besedo »zaznavanje, ker gre za naše dojemanje. (Živim na vasi in stereotipi so prisotni, …«). Če človeka vprašamo, zakaj ali kako stereotipi nastanejo, ali od kod izvirajo, bo kot odgovor navedel svoje mnenje, ki ga imamo lahko za njegovo osebno teorijo o izvoru stereotipov.

OSEBNA TEORIJA O IZVORU STEREOTIPOV je torej mnenje posameznika o tem, zakaj nastanejo, se oblikujejo stereotipi o neki družbeni kategoriji v zavesti ljudi, ali od kod izvirajo. Domneve o izvoru ali nastanku stereotipov so lahko različne. Lahko opiše »teorijo«, ki bi jo lahko imenovali »mitološka« - domneva, da je stereotip o starih ljudeh nastal nekako tako kot pravljice, morda so njegove osnove v opisu likov starcev in stark v pravljicah. (»Ne vem, od kod izvirajo. Toda mislim, da so nastali po principu ljudskih pravljic.«) To je zanimiv napotek za raziskovanje besedil pravljic; verjetno bi v njih res našli precej utemeljitev za domnevo, da so v pravljicah zapisani davni stereotipi o starih ljudeh, ki so se potem po tej poti prenašali iz roda v rod.

AMBIVALENTEN ODNOS DO STARANJA . Do starosti in staranja so ljudje vedno imeli ambivalenten odnos. Po eni strani so stare ljudi cenili zaradi življenjskih izkušenj, po drugi pa so se starosti bali, ker so z njo povezani usihanje življenjskih moči, bolezen in na koncu smrt. Taka narava starosti vnaša negotovost v odnos do nje; to negotovost razrešujemo tako, da povečujemo kontrast med mladostjo in starostjo, iz česar se razvije »kult mladosti« in »strah pred starostjo«, kar napeljuje na »uživanje mladosti«, podaljševanje mladosti. (»Ljudje smo na starost izredno alergični, ko smo najstniki, si želimo biti starejši, ko smo starejši, si želimo biti mlajši.)

Obstoj starostnega stereotipa torej lahko zaznamo, ga potrdimo ali zanikamo; glede njegovega izvora pa lahko navedemo le to, da ima najbrž svoje korenine v daljni preteklosti, ko je bila družbena vloga starih ljudi drugačna kot danes.

LASTNOSTI STEREOTIPA

Starostni stereotip je torej mentalna struktura, predstava v našem umu, poenostavljen pojem o tem, kakšni so stari ljudje in kaj lahko od njih pričakujemo. »Lastnosti stereotipa« so nadrejeni pojem, ki vsebuje več konkretnih značilnosti (atributov) stereotipa, kot so naštete spodaj.

VSEBINA STEREOTIPA: To so trditve, ki sestavljajo stereotipno pojmovanje določene družbene kategorije, v našem primeru starih ljudi. Nekatere teh trditev so na primer: »Starost je bolezen« (»Zaradi stereotipov mi mladi tudi dojemamo staranje in starost kot bolezen. A je le del naravnega procesa, skozi katerega naj bi šel vsak.«); »Starost je čakanje na smrt« (»Mirno moraš čakati na smrt.«). Navedeni trditvi sporočata nekaj negativnega o starosti. Lahko pa si zamislimo, da obstajajo tudi pozitivne trditve o starosti, ki so prav tako del starostnega stereotipa. Stereotipna pojmovanja lahko z določenega vrednotnega vidika ocenimo kot pozitivna ali negativna. Pojmovanje »Starost je bolezen« je negativno; pojmovanje »Stari so modri« je pozitivno. Celoten stereotip sestavljajo lahko tako pozitivna kot negativna pojmovanja; ena ali druga lahko prevladujejo. Po sodbi nekaterih vsebujejo stereotipi samo negativne trditve. (»Stereotipe zaznavam negativno, saj sporočajo samo slabe stvari.) V zvezi z vsebino stereotipa, to je s trditvami, ki jih vsebuje, je umestno vprašanje, koliko te ustrezajo resničnemu stanju.

USTREZNOST STEREOTIPA: Ustreznost stereotipa ali njegova resničnost je razlika med dejanskimi značilnostmi starih kot skupine in stereotipnimi pojmovanji. Vsako skupino ali kategorijo prebivalstva je mogoče opisati z agregatnimi merami, kot so povprečja, odstotki ipd. Če bi empirično ugotovili, da ima večina starih nad 65 let vsaj eno diagnosticirano kronično stanje ali bolezen, bi bila stereotipna sodba »Stari so bolni« v okviru take opredelitve bolezni v grobem ustrezna, resnična, čeprav precej nenatančna. (»Zavedati se moramo, da je v nekaterih stereotipih tudi resnica. S staranjem pride tudi bolezen in pozabljivost, kar se tudi lahko znanstveno dokaže«. – »Marsikaj sploh ni res, a ker velja stereotip, ko si star, si bolan.«) V konkretnem primeru nimamo podatkov, po katerih bi presodili, koliko stereotipna izjava, da so stari bolni, ustreza resničnosti.

FORMALNE LASTNOSTI STEREOTIPOV: Poleg vsebine ima stereotipno pojmovanje tudi določene formalne lastnosti, kot so na primer: sestavljenost stereotipa, polarnost, razširjenost, togost (odpornost proti spreminjanju) ipd. Lahko jih delimo na lastnosti samega pojma (mentalne strukture) in značilnosti njihovega obstoja v družbi, kot so razširjenost, preskriptivnost, vplivnost ipd. Prve so lastnosti stereotipa kot mentalne strukture in druge so lastnosti družbenega vplivanja stereotipa.

Stereotip kot mentalna struktura je lahko bolj ali manj SESTAVLJEN, to je, vsebuje več ali manj trditev, npr. stari ljudje so izkušeni, modri, premišljeni, pozabljivi, bolni itd. Druga njegova značilnost je POLARNOST. Stereotip je UNIPOLAREN, če vsebuje samo pozitivne ali samo negativne trditve: (»Stereotipe zaznavam negativno, saj sporočajo samo slabe stvari.«) Stereotip je BIPOLAREN, če vsebuje trditve dveh nasprotnih smeri ali polov, pozitivne in negativne. Dalje: stereotip je lahko bolj ali manj IZRAZIT (pregnanten, jasen). Izrazit je, če vsebuje jasne in trdne (po videzu brezprizivne) sodbe v obliki gesel ali nalepk, npr. »Starost je bolezen«, »Starost je nadloga« , »betežni starec« ipd. Stereotip je lahko bolj ali manj TOG, trdoživ, odporen na spreminjanje. Glede na svoje družbene značilnosti je stereotip lahko bolj ali manj RAZŠIRJEN; deli ga večje ali manjše število ljudi, večji ali manjši del populacije, kar implicira trditev: Stereotipi so prisotni (na podeželju) »…še bolj kot v mestu«. Lahko je bolj ali manj VPLIVEN, to je, v kolikšni meri stereotipna pojmovanja usmerjajo mišljenje in vedenje ljudi; kakšne so posledice stereotipa. »Mnogi starejši so vitalni, a zaradi stereotipa, mislijo, da so bolni.« - »Zaradi stereotipov mi mladi tudi dojemamo staranje in starost kot bolezen.« Pomembna značilnost stereotipa je, da izraža pričakovanja glede obnašanja, predpisuje obnašanje, ravnanje ljudi v odnosu do stereotipizirane skupine. To je njegova PRESKRIPTIVNOST (DIREKTIVNOST , PRISILNOST), ki je lahko večja ali manjša. Stereotip deluje kot norma vedenja oziroma ravnanja. »Stereotipi, dajejo starejšim neke vrste potuho, zdaj si pa star in bolan. Mirno moraš čakati na smrt.« - »Mnogi starejši so vitalni, a zaradi stereotipa, mislijo, da so bolni.« - »Stari so bolni, zato jih je treba spoštovati.«

FUNKCIJE IN DISFUNKCIJE STEREOTIPA

FUNKCIJE

Stereotipi ne bi nastajali in se ohranjali, če ne bi imeli določene prilagoditvene funkcije v življenju posameznika in družbe; če ne bi prispevali k ohranjanju in morda lajšanju posameznikovega in družbenega življenja. Seveda moramo biti pri razpravljanju o funkcijah previdni, saj je določen učinek lahko z enega vidika pozitiven, funkcionalen, z drugega pa disfunkcionalen. Navedimo nekaj funkcij starostnega stereotipa.

- USMERJANJE (ORIENTACIJA) IN PREDVIDEVANJE: Stereotipi urejajo in poenostavljajo zapleteno in kaotično resničnost in omogočajo predvidevanje na osnovi kategoriziranja in tipiziranja. - »V vseh fazah življenja so, včasih zaradi stereotipov vemo, kaj pričakovati, kar je dobro. - Stereotipi so neke vrst vodilo v našem življenju. V vseh fazah življenja so, včasih zaradi stereotipov vemo, kaj pričakovati, kar je dobro.«

- UPRAVIČEVANJE RAVNANJA : Stereotip upravičuje ravnanje, v tem primeru umik in pasivizacijo starih. - »Opažam, da je nekaterim starejšim všeč, da so stereotipi, ki jih označujejo. Takšni se smilijo sami sebi in želijo oz. pričakujejo pomilovanje okolice.« Lahko si tudi zamislimo, da mlajši opravičujejo svoje izrivanje starejših, češ da so nazadnjaški, ali da ne sledijo tehnološkemu razvoju.

- PREDPISOVANJE STEREOTIPNE VLOGE STAREGA ČLOVEKA: Stereotipi niso samo kognitivna struktura ampak vsebujejo tudi pričakovanja glede obnašanja drugega. - »Mirno moraš čakati na smrt.« To pomeni, da predpisujejo zaželeno vedenje starega človeka, njegovo stereotipno vlogo.

- PRIPISOVANJE STATUSA: V sociologiji razlikujemo pripisani družbeni status in zasluženi družbeni status. PRIPISANI STATUS je družbeni položaj, ki se osebi pripiše na osnovi njene pripadnosti določeni kategoriji. V dedni monarhiji se zakonitemu moškemu potomcu kralja pripiše status kraljeviča, bodočega kralja, ne glede na druge njegove lastnosti. Tako se človeku na osnovi njegove kronološke starosti pripiše višji ali nižji družbeni položaj ne glede na druge njegove lastnosti. »Stari so bolni, zato jih je potrebno spoštovati. Ja, nekateri so res, niso pa vsi. »
ZASLUŽENI (pridobljeni) STATUS je družbeni položaj, ki si ga oseba pridobi s svojim ravnanjem in prizadevanjem: s študijem, delom, premišljenim ravnanjem ipd. – »Sem mnenja, da si morajo spoštovanje prislužiti, saj v življenju nam ni nič dano.«

DISFUNKCIJE

Za razliko od funkcij, ki pomenijo vsaj za eno stran in začasno neko korist, so disfunkcije nenamerni, neprilagoditveni in negativni učinki stereotipov. V analiziranem primeru nakazane disfunkcije stereotipa so: PASIVIZACIJA starejšega, ki se sprijazni s stereotipno vlogo »nemočnega« in s tem povezano SAMOPOMILOVANJE (»Takšni se smilijo samim sebi in želijo oziroma pričakujejo pomilovanje okolice.«), skrajnem primeru tudi ČUSTVENA PRIZADETOST, ODPOVED ŽIVLJENJU, ŽIVOTARJENJE V STEREOTIPNI VLOGI, PATOLOGIZACIJA (»V zrelejši fazi razvoja stereotipi ljudi izredno prizadenejo, saj morajo biti bolni, pozabljivi, nazadnjaški, živeti v domu in čakati na smrt. Če nisi tak, si še bolj izpostavljen stereotipom. Kaže se kot zaprtost, zasanjanost, osamljenost, zamerljivost.«)

Stereotipi negativno vplivajo tudi na mlade in povzročajo NEUPRAVIČEN STRAH PRED STAROSTJO (»Prisotnost stereotipov povzroča, strah, že zdaj slišim, ko govorijo: ja ko boš stara, boš videla, kako je.« -»Zaradi stereotipov mi mladi tudi dojemamo staranje in starost kot bolezen. A je le del naravnega procesa, skozi katerega naj bi šel vsak.«)

PROCESI

Pri tem mislimo na procese, kot so nastajanje, prenašanje, spreminjanje stereotipov.

NASTAJANJE STEREOTIPOV: Stereotipi nekako nastanejo, v posameznikovi in družbeni zavesti se oblikujejo stereotipni pojmi. Kako prihaja do tega, ne vemo, ponudili pa smo že razlago, da so se starostni stereotipi oblikovali že v davni preteklosti in se prenašali iz roda v rod. (»Ne vem od kod izvirajo. Toda mislim, da so nastali po principu ljudskih pravljic, prenašali so se ustno.«)

ZAZNAVANJE STEREOTIPOV: Proces, v katerem posameznik zazna, doume, da v družbenem okolju obstaja stereotip o starih in starosti. Vprašamo se, ali v tem okolju res obstaja stereotip do starih, ali je ta vtis morda napačen. Zaznavanje stereotipa je lahko bolj ali manj realno, točno. Zaznavanje stereotipa je prvi korak do tega, da zavzamemo do njega kritičen odnos. (»S stereotipi sem se srečala, ko sem bila stara 6 let in smo šli na obisk v dom, mami mi je rekla, da so tukaj vsi bolni, zato so tudi v domu.")

OCENJEVANJE USTREZNOSTI STEREOTIPA IN PREVRJANJE NJEGOVE USTREZNOSTI: Ugotavljanje razlike med realnim stanjem in stanjem, kot ga zatrjuje stereotip; razlika med empiričnimi ugotovitvami in neupravičenimi posplošitvami. Izražanje dvoma v trditve, ki jih vsebuje stereotip. Stereotip lahko nekritično prevzamemo, lahko pa podvomimo v trditve, ki jih vsebuje. To pomeni, da ocenjujemo ustreznost stereotipa. (»Marsikaj sploh ni res, a ker velja stereotip, ko si star, si bolan. Mnogi starejši so vitalni, a zaradi stereotipa, mislijo, da so bolni.«) Ustreznost stereotipa lahko empirične preverimo - ugotovimo razliko med sodbami stereotipa in empirično ugotovljenimi dejstvi. (»…kar se tudi lahko znanstveno dokaže.«)

SPREJEMANJE /ZAVRAČANJE STEREOTIPA O STARIH (STAROSTI): Proces zavestnega osvajanja ali zavračanja stereotipa. Človek lahko stereotip sprejme, ga ima za ustrezno sliko realnosti, se po njem ravna, lahko pa spozna, da gre za popačeno sliko realnosti, ga zavrne, se po njem ne ravna. Razlikovati od PREVZEMANJA, ki je nehoteno, celo nezavedno. Proces sprejemanja ali zavračanja stereotipa je verjetno drugačen pri starih, ki so »označenci« stereotipa, kot pri mlajših, ki so »označevalci«. Za »označevalce« je stereotip udobno poenostavljanje resničnosti, ki pa je lahko krivično do »označenih« starih in ima zanje negativne posledice. Zato je pomembno predvsem vprašanje, iz kakšnih motivov se stari sami sprijaznijo z negativnim stereotipom, ki jih označuje. –

MOTIVI SPREJEMANJA STEREOTIPA, STEREOTIPNE VLOGE: Nekateri od teh motivov so naslednji:

-SEKUNDARNA KORIST: V psihoterapiji je to znan pojem, ki označuje psihološko (in/ali tudi materialno) korist, ki jo ima oseba od resnične ali navidezne bolezni, npr., da je deležna pozornosti, skrbi, nege; da ji ni treba opravljati določeni opravil ali sploh delati; da dobi invalidnino ipd. To je lahko motiv, da se človek sprijazni z vlogo »nemočnega starca«. (»Opažam, da je nekaterim starejšim všeč, da so stereotipi, ki jih označujejo. Takšni se smilijo sami sebi in želijo oz. pričakujejo pomilovanje okolice.")

-ZAŠČITA: Je podoben motiv kot sekundarna korist, le da je poudarek bolj na zaščiti pred obremenitvami z delom, stresom, čustvenimi pretresi ipd. Tradicionalno je bil staremu v družini odmerjen njegov »kot«, to je, del prostora, v katerem ni bil moten.

MOTIVI ZAVRAČANJA STEREOTIPA, STEREOTIPNE VLOGE: Te motive obravnavamo tako pri mlajših, ki se stereotipom upirajo kljub temu, da jim vsaj na prvi pogled poenostavljajo realnost, kot pri starejših, ki jih zavračajo, kljub temu, da jim odmerjajo sorazmerno miren »kot«.

-IDENTITETA, OSEBNO DOSTOJANSTVO: Človek z izoblikovano identiteto se zaveda svoje posebnosti, svojih posebnih lastnosti in se ne podredi stereotipnemu obravnavanju, naj bo star ali – prospektivno – mlad. (»Ko bom nekoč stara, ne želim, da me ocenjujejo na podlagi stereotipov, saj se mi zdi predalčkanje stvari in pripisovanje določenih lastnosti ljudem zastarelo in neumno.«) Star človek zavrača stereotipno vlogo iz istega motiva, saj mu vsiljuje identiteto, ki ni njegova lastna.

-SPOŠTOVANJE DRUGEGA (KOT SEBE SAMEGA): je osnovni motiv ozaveščenega človeka, da zavrača stereotip o starih in se odpre realni stari osebi. (»Za odnos (s starim) se je pa potrebno še posebej truditi.«)

PREVZEMANJE STEREOTIPOV: Proces, v katerem kot del socializacije ali inkulturacije (prilagajanja na novo družbeno okolje) z učenjem ali posnemanjem vzorov prevzamemo stereotipna pojmovanja in ravnanja družbenega okolja; večinoma nehote in celo nezavedno. Razlikovati od SPREJEMANJA, ki predpostavlja zavestno odločitev. Prevzemanje stereotipov je verjetno večji del NEZAVEDNO, vsekakor večinoma nenamerno, čeprav se stereotipi prenašajo tudi v formalnem šolskem sistemu – omenjene so bile pravljice, ki vsebujejo stereotipe o starih, dalje stereotipno navajanje k spoštovanju do starih, bontonu do starih itd. (»Stereotipi nas nezavedno zaznamujejo«.)

PRENAŠANJE STEREOTIPOV. Stereotipi se iz roda v rod prenašajo ustno, pa tudi z literaturo (pravljice ipd.) ( »… prenašali so se ustno.«). Prenašajo se S STARŠEV NA OTROKE (»S stereotipi sem se srečala, ko sem bila stara 6 let in smo šli na obisk v dom, mami mi je rekla, da so tukaj vsi bolni, zato so tudi v domu.«) pa tudi v drugih okoljih socializacije.

OHRANJANJE STEREOTIPOV: Stereotipne predstave in ravnanja se ohranjajo v času. Kako se ohranjajo, vzdržujejo; kako se spreminjajo, odmrejo; se ohranjajo zato, ker so funkcionalni vsaj za eno stran – na vsa ta vprašanja nimamo odgovorov v analiziranem gradivu.

SPREMINJANJE STEREOTIPOV

(RAVNANJE S STEREOTIPI, UPRAVLJANJE STEREOTIPOV)

Stereotipom kot mentalnim tvorbam se ne moremo izogniti, ker um deluje tako, da kategorizira in tipizira; in ker se te mentalne strukture družbeno prenašajo, utrjujejo in ohranjajo -

NEOGIBNOST STEREOTIPOV (»Stereotipom, se ne moremo izogniti. Že od rojstva so nam jih privzgajali.«)

SPREMINJANJE STEREOTIPOV: Če so stereotipi neogibni, ker naš um ne more drugače delovati, ni smiselno pričakovati, da človek ne bo kategoriziral in tipiziral in si prizadevati za to. Lahko se izognemo pretiranemu poudarjanju razlik ne pa zavedanju razlik. Nerazlikovanje, nekategoriziranje in neetiketiranje niso realne opcije. To pa ne pomeni, da do stereotipov ne moremo biti kritični in da jih ne moremo obvladovati. (»Mislim, da bi morali ljudje nehati zidati zidove, si prisluhniti, pustiti drug drugemu, da diha, nehati govoriti o generacijah in poudarjati razlike. Vsi smo ljudje, razlike je samo v tem, v kateri fazi zorenja smo«. ) Ozaveščamo se lahko o njihovi naravi in preverjamo njihovo ustreznost kot prevladujočih značilnosti kategorije starih, torej kot orientacijo. Drža, usmerjena na prevladovanje stereotipov, naj bi imela naslednje elemente:

1. VIDETI POZITIVNE ZNAČILNOSTI STAROSTI. Starost je obdobje, ko se človek upokoji, ko je prost delovnih obveznosti in ko lahko vsaj del svojega časa posveča dejavnostim, ki ga veselijo. V tem času lahko človek odkrije svoje SKRITE SPOSOBNOSTI. V starosti so možnosti, ki so morda premalo širše znane (»cvetje v jeseni«), ki pa jih izpričujejko številni starejši, ki so po upokojitvi začeli »drugo kariero«, ko so se posvetili interesom, ki se jim prej niso mogli. ( »Tudi v starosti imamo skrite talente, s katerimi bogatimo življenje ljudem okrog nas. Ne podpiram pomilovanja«.)

2. STAROST JE OBLIKA ČLOVEKOVEGA ZORENJA. Pozitivno pojmujemo starost kot obliko človekovega dozorevanja (»do smrti se učimo«); to pojmovanje je nasprotje negativnega stereotipa. V starosti dobi človekova osebnost zadnje poteze, ki dopolnijo človekov značaj; ki so lahko prava pozlata značaja. (Starost) »je le del naravnega procesa, skozi katerega naj bi šel vsak.« »Vsi smo ljudje, razlika je samo v tem, v kateri fazi zorenja smo«.)

3. OZAVEŠČANJE O NAPAKAH MIŠLJENJA PRI TVORJENJU STEREOTIPOV. Osnovna napaka je NEUPRAVIČENO POSPLOŠEVANJE. Da je neupravičeno, lahko prepričljivo pokažemo z empiričnimi študijami, ki odkrivajo prave značilnosti populacije starih.

4. NE AVTOMATIČNO PREVZEMATI STEREOTIPOV: V vzgojnem procesu je treba mlade opozarjati, naj ne prevzemajo stereotipov avtomatično, naj jih dojemajo kritično, jih preverjajo. SPODBUJANJE SAMOSTOJNEGA MIŠLJENJA je pomembna obramba pred nekritično rabo in prenašanjem stereotipov. (»Tukaj je tudi problem, saj če je prisoten stereotip ga prevzamemo in ne mislimo s svojo glavo.«- »… pomembno je, da jih naučimo spoštovanja in mišljenja s svojo glavo, tako tudi ne bodo podvrženi stereotipom«. )

PARADOKS STEREOTIPA

Stereotipi so neogibni, stereotipiziranje pa ne.

STEREOTIPI so pojmi, so mentalne slike značilnosti neke družbene skupine ali kategorije, ki jih imamo za prevladujoče in so običajno neupravičeno pretirano posplošene. Stereotip je lahko bolj ali manj ustrezen. To pomeni, da so posamezne lastnosti, ki sestavljajo vsebino stereotipa, v resnici lahko prevladujoče lastnosti pripadnikov dane kategorije (pri starih npr. bolezen, slabši kratkoročni spomin ipd.). V skrajnem primeru si lahko zamislimo stereotip, ki bi povsem ustrezal empiričnim ugotovitvam o prevladujočih značilnostih dane kategorije. Bi to pomenilo, da moramo tak »stereotip« zavrniti? Nikakor ne, saj bi to pomenilo, da zavračamo korektno ugotovljena empirična dejstva. Naša kritika je torej lahko usmerjena na tiste sestavine stereotipa, ki so pretirane, ki niso v skladu z resničnim stanjem. Lahko jih korigiramo. Smo s tem uspešno opravili s stereotipom in z njim povezano problematiko? Čutimo, da ne. Problem ni predvsem pristranskost stereotipa, njegova nekorektnost, neustreznost. Problem je stereotipiziranje.

STEREOTIPIZIRANJE je pripisovanje skupinskih lastnosti (lastnosti kategorije) posameznemu članu skupine oziroma kategorije. Neka lastnost je lahko lastnost večine članov dane kategorije, ni pa lastnost konkretnega člana, s katerim imamo opraviti. Stereotipiziramo, če konkretni osebi pripišemo stereotipne lastnosti, ne da bi videli, da od njih odstopa, da zanj ne veljajo; ne da bi videli, da je posebna osebnost. Stereotipiziranju kot takemu procesu se moramo izogniti; to je etična zapoved, ki izhaja iz norme spoštovanja posameznika kot osebe.

Iz tega sledi, naj bo prava tarča naših prizadevanj stereotipiziranje, stereotipi sami pa v obliki preverjanja njihove ustreznosti glede na empirične podatke o prevladujočih značilnostih starih.

Kako se ogniti stereotipiziranju?

1. PRISLUHNITI DRUGEMU, PUSTITI BITI = OPAZITI INDIVIDUALNOST (FENOMENOLOŠKO STALIŠČE): Ko se srečamo s starim človekom, suspendiramo, damo v oklepaj to, kar smo slišali ali prebrali o starosti in starih ljudeh, kakšni da so, in pozorno prisluhnimo temu staremu človeku pred seboj, se prepustimo vtisom, ki prihajajo od njega; on je resničnost, ki jo spoznavamo. Ne poskušamo ga presojati in ne vkalupiti v neke vnaprejšnje sheme, ampak mu pustimo biti, kakršen je in kakor je; seveda v mejah možnega ( »… si prisluhniti, pustiti drug drugemu, da diha…«).

2. ZAZNATI PRESENEČENJE, ZAZNAVANJE INDIVIDUALNE POTEZE: V našem umu so samoumevnosti, ki smo jih sprejeli s socializacijo in življenjem v družbi; posebna vrsta teh samoumevnosti so stereotipi. Ko se srečamo z drugim, nas to ali ono na njem preseneti. Presenečenje (čudenje, thaumazein, čuditi se) je dragocen dogodek, ki kaže na človekovo enkratnost, posebnost, in nam pomaga preprečiti stereotipiziranje (»V spominu mi je ostala gospa, ki sem ji pomagala pri hranjenju. Imela je izredno miren in spokojen obraz, na katerem je bil nasmeh.«)

3. SPOŠTOVANJE OSEBE, ODPRTOST ZA DRUGEGA: Če se ravnamo po tem splošnem etičnem načelu, se bomo lažje uprli težnji po stereotipiziranju. Zaznali bomo individualnost drugega – individualizacija ( »… pomembno je, da jih naučimo spoštovanja in mišljenja s svojo glavo, tako tudi ne bodo podvrženi stereotipom«. )

SKLEP

Stereotipi so umska bližnjica pri urejanju kaotičnih vtisov resničnega sveta. So kot avtomatski pilot, ki mu prepustimo krmarjenje na odprtem morju. Ko pa pridemo v obalne vode z otočki, plitvinami in čermi, moramo izključiti avtomatskega pilota in preiti na ročno krmarjenje. Avtomatski pilot je stereotipiziranje; ročno krmarjenje je individualizacija. Bistvo obvladovanja stereotipov je, da znamo od stereotipov preiti k zaznavanju in upoštevanju posebnosti individualne osebe ne glede na to, kako ustrezen se nam zdi stereotip o skupini, ki ji pripada.

METODOLOŠKA OPOMBA
Gradivo, iz katerega smo izhajali pri oblikovanju gornje teorije, ni idealno izhodišče kvalitativne empirične raziskave. Je polodprti intervju s študentko sociologije (intervju z več precej določnimi vprašanji in sorazmerno kratkimi odgovori ne prosta pripoved). Njeni odgovori ne odražajo samo njene neposredne izkušnje s starimi ljudmi in njihovim položajem in obravnavo v družbi, ampak kažejo sledi sociološkega znanja, sociološke terminologije in ozaveščenosti. Zato so nam bili nekateri pojmi že kar položeni v misel in je vse skupaj bolj razprava med sociologi kot opis in sistematizacija izvirne izkušnje. A to je v današnjem času, ko so tudi tako imenovani laiki medijsko "zastrupljeni" s strokovno terminologijo, najbrž neogibno.

Miselni vzorec analize o stereotipih (izsek iz delovnega lista)

KVALITATIVNO

Od odprtega kodiranja do poskusne teorije: stereotipi o starih - From open coding to a tentative theory: stereotypes about elderly

Ni komentarjev:

Objavite komentar