Pomen človekovega odnosa s psom za posameznika
Poskusna teorija
Benjamin Bušelič
Seminarska naloga. Predmet:
Kvalitativno raziskovanje v psihologiji. Študijsko leto: 2019/2020 Fakulteta za
psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani
Ljudje kot
vrsta že dolgo let živimo v organizirani družbi, kjer ima vsak posameznik svojo
vlogo, svoje naloge in svoje cilje. Prav
tako so v veliki meri del te družbe domače živali, ki so del življenj mnogih
posameznikov. Kot primer lahko pogledamo število udomačenih psov, po
svetu. Že samo v Združenih Državah
Amerike je 83 milijonov teh psov, v Kanadi 6 milijonov, zahodna Evropa 43
milijonov, Argentina 6.5 milijonov, Brazilija 30 milijonov, Avstralija 4
milijonov in v Aziji se predvideva, da živi približno 110 milijonov udomačenih
psov. Ko pogledamo številke še po
ostalih državah in kontinentih sveta pridemo do končne številke, ki je okoli
525 milijonov. Torej nas kot družbo, kot posameznike ene vrste, spremlja 525
milijonov psov, ki so predstavniki druge vrste. Seveda psi niso edine domače
živali, vendar se seminarska naloga v nadaljevanju navezuje večinoma na njih.
Simbioza med ljudmi in drugimi živalskimi vrstami se je začela dolgo let nazaj,
natančneje približno 15 000 let, ko je bila zadnja ledena doba na vrhuncu, kar
je povzročilo otežen dostop ljudi do hrane. Prva živalska vrsta, ki je bila
udomačena in iz katere so se kasneje razvili tudi psi, je bil volk (Canis lupus). Udomačevanju volkov je
sledilo udomačevanje prašičev, v Vzhodni Aziji približno 8000 let nazaj, konjev
5000 let nazaj v Centralni Aziji, medtem ko so bile kokoši (Jugovzhodna Azija)
in mačke (Egipt) udomačene pred okoli 4000 leti. Pomembno je omeniti, da se je vrsta canis lupus kasneje popolnoma udomačila
in postala canis lupus familiaris,
kar je povzročilo hitre spremembe v ekologiji, evoluciji in demografskih
značilnostih tako ljudi kot ostalih vrst živali. Tesno povezovanje psov z
ljudmi je psom omogočilo, da so močno vplivali na zgodnjo človeško zgodovino in
sam razvoj civilizacije, kot jo poznamo danes.
Vloge, ki jih psi zavzemajo v vsakdanjem življenju, so tako nadvse
različne. Psi tako opravljajo naloge, kot je reševanje ljudi, vodenje ljudi,
preiskovanje drog, iskanje eksplozivnih teles; med njimi so policijski psi, psi
za iskanje termitov ali celo raka. Vse
te naloge so lahko s strani psa opravljene uspešno v konkurenci z najnovejšo
tehnologijo. Prav tako so psi del človeške zabave in so ključni del določenih
športov. Pri vsem tem se je pomembno zavedati, da gre pri teh specializacijah
psov točno za to, za specializacijo, saj pes, ki je na primer izučen v vodenju slepega človeka po ulici, ni nujno
sposoben reševanja človeka iz mrzle vode.
Raziskave so
prav tako pokazale, da se je pri psih, ki so lahko izjemo odvisni od človekovih
navodil (npr. psi vodniki), pojavila inhibicija sposobnosti reševanja problemov
in samostojnosti v trenutkih, ko je lastnik oddaljen. Prav tako se je izkazalo, da so nekatere
pasme bolj primerne za opravljanje določenih nalog, za katere so bile
specializirane v svojem razvoju. To prav
tako pomeni, da je dobro, da se posameznik pred posvojitvijo psa, četudi je namenjen
samo za hišnega ljubljenčka, pozanima o pasmi, ki bi najbolj ustrezala
njegovemu gospodinjstvu, saj lahko že sama pasma močno napoveduje, kakšen
karakter bo imel pes in katere lastnosti bodo pri njemu prednjačile. Žal moramo
sprejeti spoznanje, da so psi kljub udomačenosti vendarle živali, ki jih še
vedno ne razumemo popolnoma. Zaradi velikega števila psov na svetu raste tudi
število pasjih napadov. »Človečna družba
Združenih držav« (The Humane Society of the United States) predvideva, da je na
leto približno 2 odstotka ljudi doživelo pasji ugriz, kar pomeni približno 6
milijonov ljudi. Žal je od teh šestih milijonov ugrizov približno 10 do 20 tudi
usodnih. Ljudje smo kljub tesni povezanosti s psi namenili izredno malo
pozornosti znanstvenim raziskavam, ki bi razložile, zakaj so psi tako uspešni v
človeškem okolju in kaj je tisto, kar jim to omogoča. Razloge za karakterno obnašanje psov lahko
tako iščemo na dveh različnih ravneh.
Prvi so ontogenetski vzroki, ki so posledica dolge zgodovine
nepredvidljivih krepitev, ki jih vsak posamezen pes, ki je del človeške družbe,
doživi v svojem življenju. Drugi, ki je sicer malo manj pomemben, pa je
filogenetski vpliv na vedenje, ki izvira iz evolucijske zgodovine psov. Filogenetika psov je na svoj način izredno
zanimiva, saj je treba razumeti, da smo z udomačevanjem ljudje prevzeli vlogo
naravne selekcije in smo tako odgovorni za ogromno število različnih vrst, ki
obstajajo dandanes. Raziskave so
dokazale tudi, da je človeška izbira zaželenih fizičnih in vedenjskih lastnosti
vodila do mnogih sprememb v socialnem vedenju psov. Nekateri znanstveniki s tem razlagajo tudi
nagnjenost psov k socialnosti človeške interakcije. To se imenuje konvergentna
evolucija, kjer sta bili dve gensko ločeni vrsti oblikovani s podobnimi
selektivnimi pritiski.
Torej,
kakorkoli pogledamo, ne moremo zanikati vpliva genov na vedenje udomačenega
psa, vendar pa ima individualna okolijska zgodovina ogromno vlogo pri
oblikovanju vedenja posameznega psa. Psi
največkrat vstopajo v človeško okolje kot mladiči in so že od samega začetka
popolnoma odvisni od svojih človeških skrbnikov. Iz tega je razvidno, da bo velika večina
ojačitev, ki jim bo pes izpostavljen v svojem življenju, direktno ali indirektno
kontrolirana s strani ljudi. To lahko
deloma primerjamo s človeškim otrokom. Ta je v otroštvu prav tako popolnoma odvisen
od odraslih. Ta podobnost med otroki in
psi bi lahko deloma opisala podobnosti v občutljivosti na človeške socialne dražljaje.
Ta podobnost pa dokaj kmalu izzveni, saj se, za razliko od otrok, psi nikoli ne
osamosvojijo in ostanejo odvisni od ljudi in se na njih zanašajo glede hrane,
vode in tudi kontakta. To posledično pomeni, da so vse temeljne potrebe,
pomembne za preživetje psa, odvisne od človeka; pasji dostop do le teh je
odvisen od njihovega primernega vedenja v človeškem okolju. Pasji mladiči prav
tako izkazujejo vedenje, povezano z odvisnostjo od drugega posameznika. Primer tega je pasji mladič, ki sedi ob
prazni skledi hrane. Če bo mladič začel
jokati, bo imel večjo možnost, da bo prišel do hrane, kot če bo poizkusil hrano
poiskati sam. Podobno je tudi pri
opravljanju male in velike potrebe, saj bo pes, ki se postavi pred vrata ali
prinese povodec, ko začuti to potrebo, pohvaljen, pes, ki pa bi uriniral
znotraj hiše ali stanovanja, bi bil izpostavljen kritiki in negativni sankciji. To se ne bi izražalo le na ‘’človeški’’ način
v smislu hvaljenja ali graje ampak tudi na ‘’živalski’’ način, saj bi pes v
zunanjem okolju lahko mirno označil svoj teritorij, medtem ko bi bil njegov
vonj znotraj hiše odstranjen s strani človeka, ki bi urin počistil. Posledično je preživetje psa odvisno od njegove
sposobnosti prepoznavanja človeških socialnih signalov, tako manjših v obliki
telesne govorice, ki lahko spodbuja ali zatira določena dejanja, kot tudi
specifičnih besednih izrazov, ki jih lahko človek uporablja za določeno
dejanje, ki ga mora pes narediti.
Kot sem že
omenil, je zelo dobro znano, da imajo različne pasme psov različne vedenjske
karakteristike in naklonjenosti, kar bi pomenilo, da se posamezni psi
razlikujejo po svojem temperamentu. Z
namenom kvantifikacije teh razlik so znanstveniki razvili ocenjevalnik
miselnosti psov (DMA, Dog Mentality Assessment).
Ocenjevalnik
je sestavljen iz baterije testov, kot so na primer: reakcija psa na socialni
kontakt, igro, lovljenje žogice, tujce, pasivne situacije, nenadno pojavljanje
objektov in glasnih zvokov. Faktorska
analiza teh rezultatov je pokazala šest različnih lastnosti: igrivost,
nagnjenost k lovljenju, radovednost, agresivnost, oddaljena igrivost, socialnost. Kasnejši vprašalniki so pokazali stabilnost
in vrednost DMA za napoved širših osebnostnih dimenzij, kot je na primer
sramežljivost - drznost. Kljub temu pa
DMA ni bil preveč uspešen pri napovedi in prepoznavanju dlje trajajoče agresije
in nesocialnih vedenjskih težav. Z DMA
so poizkusili izmeriti tudi razlike med pasmami in spoli psov. Rezultati so bili dvolični, saj je ena od
raziskav pokazala, da pri visokih rezultatih na skali drznosti ni prišlo do
korelacij s pasmo ali spolom. Drugače je
bilo pri tistih z nižjim rezultatom, saj je bilo pri njih opaziti razlike med
spoloma. Kasnejše raziskave so pokazale
tudi, da rezultati na vseh šestih lastnosti niso izpostavile pomembnih razlik
med pasmami, ki so bile razdeljene v skupine črednih psov, psov čuvajev in »pištol«. To seveda ne pomeni, da razlike ne obstajajo,
vendar izvora teh razlik ne moremo obrazložiti s trenutnimi osebnostnimi
vprašalniki ali modeli.
Zelo
pomembno se je zavedati tudi dejstva, da je pri odnosu pes - človek vedno šlo
in še vedno gre za simbiozo. Tako kot
imajo psi korist od človeka, imamo tudi ljudje koristi od psov. V preteklosti je bilo to morda bolj v obliki
pomoči pri lovu za hrano; v današnjem,
modernem svetu, pa lahko opazimo pozitivne vplive psov na človeka v obliki
pomoči pri razvoju spoštovanja, zaupanja, empatije, agresije, ali celo pomoč
pri vsakdanjih opravilih. Nekatere
raziskave so pokazale, da je pes-vodnik spodbudil več pozitivnih interakcij
drugih ljudi do osebe v vozičku. V raziskavi so preizkusili šest različnih
scenarijev in sicer je bila oseba ob mladiču labradorcu, odraslem labradorcu,
odraslem rotvajlerju, plišastem medvedku, rastlini, ali pa sama. Rezultati so pokazali, da je imela oseba na
vozičku najmanj interakcij z drugimi ljudi, ko je bila sama. Že prisotnost plišastega medvedka ali
rastline je povečala število interakcij, medtem ko je največ pozornosti oseba
dobila, ko je imela ob sebi psa. Pri tem je treba omeniti tudi dejstvo, da je
bila pasma psa pomembna, saj je imel labradorec več odzivov kot rotvajler. Zanimivo
je tudi to, da so v šoli prisotnost psa v prvem razredu povezali z večjo
pozornostjo učencev do učiteljice.
Psi so
spodbudili pozitiven odziv tudi pri otrocih z motnjo avtističnega spektra, saj
so imeli otroci več interakcije s psi, kot na primer z objekti ali ljudmi. Prav
tako se je spremenil njihov slog igre, ki je tako postal bolj živ in igriv,
otroci pa so se bolj zavedali svojega socialnega okolja, ko je bil v njihovi
bližini pes. Druge raziskave so prav
tako pokazale, da je prišlo do sprememb v celotnem življenju družine, ko je v
družino prispel pes. Raziskovalci so
opazovali družine, ki so posvojile psa in ugotovili, da so družine že mesec po
tem, ko je pes vstopil v njihovo življenje, pričele z več skupnimi
prostočasnimi dejavnostmi, njihovi otroci pa so bili večkrat obiskani s strani
njihovih prijateljev.
Za psihologe
in psihoterapevte je izredno zanimivo tudi področje terapij s pomočjo živali
oziroma AAT (Animal Assisted Therapy). V
eni od skupin, namenjeni pomoči pri odvajanju, so naredili raziskavo, v kateri
so povprašali udeležence, kako se počutijo v skupini. Skupina, ki je imela ob sebi terapevtsko
žival, na primer psa, je svojo izkušnjo interpretirala bolj pozitivno, kot
skupina, v kateri je bil terapevt brez psa. Terapija s pomočjo živali je
pokazala uspeh tudi v zaporih, kjer so odkrili, da so živali pomagale
zapornikom pri izboljšanju njihovih socialnih
veščin.
Raziskave na
področju odnosa med živalmi in ljudmi so se dotaknile tudi tematike empatije
vendar večina študij ni pri tej tematiki prišla do prepričljivih rezultatov
glede neposrednega vpliva lastništva hišnih ljubljenčkov na boljši razvoj
empatičnih sposobnosti. Ena od teh
raziskav je ocenjevala empatijo majhnih otrok po opisu njihovih mater. Prišli so
do zaključka, da sama prisotnost domače živali v gospodinjstvu ni bila povezano
z empatijo, medtem ko je bila vez med živaljo in otrokom pozitivno povezana z
empatijo in socialnimi sposobnostmi. Žal
pa je treba omeniti, da tovrstna raziskava ne more potrditi, da gre tukaj za
vzročno povezavo razvoja empatije. Bolj
konkretne rezultate je pokazala raziskava, v kateri so raziskovali vpliv
prisotnosti psa na šolski razred.
Rezultati so pokazali, da je prisotnost psa, v primerjavi s kontrolno
skupino, izboljšala rezultate na področju samostojnosti in empatije do
živali. Samostojnost so raziskovalci
interpretirali kot indikator boljše empatije, saj ocenjuje posameznikovo
sposobnost razlikovanja sebe od drugih. Ki je nujna za razvoj občutljivosti do
počutja in potreb drugih.
Problem
V svoji
raziskavi sem odgovarjal na vprašanje, kako posameznik dojema odnos in njegov
razvoj med psi in ljudmi v današnji družbi.
Moji cilji so bili, da z intervjujem spoznam sogovorkine poglede na
lastništvo psa, katere domače živali ima morda poleg psa, kakšni so njeni
pogledi na vlogo psa v družbi in kako sama doživlja dogodke, ki se dogajajo v
okolju in so povezani s psi. Namen tega
je bil pridobiti izkušnje na področju kvalitativnega raziskovanja in izvedeti
nekaj več o tematiki, ki me osebno izredno zanima, saj sem ljubitelj domačih
živali. Končni cilj je bil tudi postavitev poskusne teorije o odnosih med
človekom in psom, kaj je za njih pomembno in kako vplivajo na posameznika.
Metoda
Odločil sem
se za področje hišnih ljubljenčkov, natančneje psov, saj sem, kot sem že prej
omenil, velik ljubitelj psov in njihove družbe.
Prav tako je bilo v času, ko sem se odločal za tematiko, v medijih
veliko govora o psih in kako naj bi se skrbelo zanje, tako da se mi je tematika
zdela še toliko bolj primerna, saj se je o njej ogromno govorilo, torej je bila
aktualna. Metoda zbiranja empiričnega
gradiva, za katero sem se odločil, je nestandardiziran intervju. Odločil sem se intervjuvati svojo sošolko
Anjo, saj sem v zadnjem letu, kar jo poznam, izvedel, da je tudi sama velika
ljubiteljica psov, ter tudi sama lastnica dveh.
Na podlagi teh predhodnih informacij sem sklepal, da bo dobra sogovornica,
z veliko vpogleda v tematiko in glede na to, da se oba udeležujeva predavanj z
istim urnikom, sem vedel, da tudi ne bo zapletov v koordinaciji časa in kraja
intervjuja. Na samem začetku intervjuja sem se odločil, da bom tematiko začel
dokaj mehko in preveril, če so predhodne informacije, za katere sem sklepal, da
jih poznam, pravilne in o njih povprašal sogovorko (‘’...Predvsem mogoče o psih,
ali pa če imaš druge ljubljenčke…’’).
Namenoma sem sogovorko tudi izzval, ter povprašal, če se čuti
kompetentno na področju, o katerem sva govorila. S tem sem želel pridobiti tako informacijo o njenem
samo-dojemanju in tudi izvedeti, ali je to tematika, o kateri bo govorila brez
zadržkov in samozavestno (‘’Torej si, se spoznaš na vse, bi lahko
rekli?’’). Moja naslednja vprašanja so
bila v osnovi namenjena le sprostitvi in začetku tekočega pogovora, zato sem
sogovorko povprašal po preprostih prepričanjih, ki jih ima lahko oseba pri
tovrstni tematiki (‘’Zdej prva stvar, ki me tako zanima. Uhm.. Ali imaš
občutek, da so psi podobni lastnikom, torej a so ti;…'’ … ‘’...bomo rekli miti,
da predstavljajo lastnike’’ … ‘’ Okej, verjameš
pa v to, da ima vsaka pasma svoj karakter?’’). S temi vprašanji sem lahko nato
nadaljeval proces spoznavanja sogovorkinih načel in občutkov glede tematike
(‘’Pa pol k pride v bistvu do samega psa, oziroma bomo rekli nakupa psa,
posvojitve. A bolj gledaš na vizualni del pri pasmi al karakterne lastnosti
pasme.?’’ … ‘’ Pa, pa se ti zdi da, uhhh, so, oziroma da je skrb za te domače
živali, pse pa mačke, prezahtevna, da bi lahko, ne vem, kdorkoli to delal.?’’).
Ta vprašanja so mi omogočila uvid v sogovorkino mnenje in pristop do pogovora o
psu kot domači živali. Prav tako sem ob
vprašanju, kjer sem povprašal o zahtevnosti skrbi za domačo žival, izzval njeno
subjektivno mnenje ter ji dal možnost, da je izrazila svoje občutke glede tega.
Kmalu za tem sem prešel nekako na bistvo intervjuja, saj sem postavil vprašanje,
v katerem me je zanimalo sogovorkino mnenje o situaciji, ki je bila v tistem
času aktualna in se je zgodila na socialnih omrežjih (‘’Zdej bi te pa vprašal,
mislim, da par dni nazaj je bil na eni slovenski televiziji nek pogovor na temo
psov pa pasjih iztrebkov...’’ … ‘’... In je gospa izjavila da, zakaj se
sprehajaš s psom, a je to zato, ker nimaš prijateljev. Kaj se ti zdi o tej
izjavi?’’). Ob njenem odgovoru sem hitro
opazil, da ima sogovorka zelo dobro oblikovana stališča glede tematike, zato
sem vprašanja, ki so sledila, oblikoval na način, da sem izvedel čim več o
Anjinem kritičnem pogledu o odnosu med psi in ljudmi (‘’V kolikšni meri pa
mislš da je kle primerjava med odnosom človek žival in človek, človek. Torej
nekdo, ki ima slab odnos z živalmi – v kolikšni meri bi pripisala take
lastnosti tudi v odnosu s človekom...’’ … ‘’... Uhm ja, na primer, če bi vidla
nekoga, ki je nasilen do psa, a bi pričakovala od take osebe, da je nasilna
tudi do človeka, al da se to konča, ne vem, pri psu.?’’… ‘’ Mhm. Se ti pol zdi mogoče, da bi moglo bit
to bolj, al kaznovano al neke sankcije, bolj javno vn pridt glede
tega?’’). Ta vprašanja so mi nudila
dober vpogled v mnenje sogovorke in mi pomagala pri razumevanju njenega pogleda
na situacijo. Pogovor oziroma intervju
se je končal z izredno pozitivno noto, saj ga ni bilo potrebno končati
nenadzorovano ali odsekati sogovorko sredi njenih besed in sem lahko pogovor
zaključil spretno s povzemanjem njenih zadnjih informacij in z zahvalo za
sodelovanje. Sama izkušnja zbiranja
empiričnega gradiva je bila izredno zabavna. Užival sem v vlogi, kjer sem
raziskoval tematiko s pomočjo osebe, ki je bila pred mano in mi tako nudila vir
neskončnih informacij, ki jih bom lahko kasneje uporabil.
Ko sem
končal z zbiranjem empiričnih podatkov, sem se lotil transkripta. Celoten intervju, ki je bil prej posnet na
telefonu sem pretipkal na računalnik, zato da sem imel boljši pregled nad
tekstom. Nato sem celoten intervju še nekajkrat poslušal in prebral, tako da
sem ga res dodobra spoznal. Pri približno petem branju sem začel z barvnim
označevanjem tematskih izstopanj, ki sem jih našel v intervjuju (Glej prilogo
1). S tem sem pričel s kvalitativno analizo, saj sem počasi ta tematska
izstopanja združeval v kategorije in kasneje kategorije preoblikoval v
kode. Kode sem razvrstil v tabelo (Glej
prilogo 2), tako da je imela vsaka kategorija svojo glavno kodo in znotraj nje
razne podkode, ki sem jih zaznal. Poleg le-teh sem dodal primere iz besedila,
ki sodijo k njim, in v zadnje okence tabele zapisoval svojo analizo in opažanja
v besedilu. Dodajal sem tudi misli, ki
so se mi porajale med pisanjem analize v stilu ‘’stop and memo’’ (npr. »Več kot
ena domača žival«; »Pes kot specifični posameznik«; »Pomen psa skozi celotno
življenje«… itd.). S pomočjo teh
izpiskov sem kasneje oblikoval tudi svojo poskusno teorijo.
Ugotovitve
Poskusna
teorija
O ODNOSU
ČLOVEKA DO DOMAČIH LJUBLJENCEV (PSOV)
Pes se je
kot domača žival že zelo dobro uveljavil v moderni družbi. Je vsekakor med najbolj popularnimi domačimi
živalmi in v življenje ljudi prinaša ogromno prednosti in obenem tudi
marsikatero obveznost. Ljudje tako kot z
drugimi ljudmi tudi s psi gradimo odnose, ki so ključnega pomena za naše
delovanje v družbi. Razvoj odnosa med
psom in človekom je odvisen od obeh, tako psa kot tudi človeka, je pa človek
tisti, ki ima v rokah veliko večjo moč in večji vpliv na to, kako se bo odnos
zgradil. Razumeti je treba, da je pes v
popolnosti odvisen od človeka in posledično se veliko stvari nauči in priuči
glede na človekove odzive na dogajanje.
Prav tako se dogaja tudi v odnosu, saj pes vstopa v odnos z nagonom po
preživetju, človek pa z željo po družbi, kar pomeni, da je narava potreb, ki
jih drug drugemu zadovoljujeta, zelo različna.
Torej psi in ljudje imajo skupni življenjski prostor in odnosi, takšni
ali drugačni, so neizogibni. Pri tem sem prišel do treh pomembnih poglavji: zakaj in kateri pes, odnos človek -
pes, vpliv psa v odnosu človek - človek.
IZBIRA PSA, ZAKAJ IN KATERI PES, KAJ
ŽELI BODOČI LASTNIK
Pri psih je prvi
korak za odnos izbira, to je, odločitev, kateri pes bo tisti, s katerim bomo
vstopili v odnos, tako kot pri izbiri
ljubezenskih partnerjev in grajenju prijateljskih odnosov.
A. Katere vrste žival, ene vrste ali mešano. Odločiti
se je treba, ali bo pes tista žival, s katero bomo zgradili odnos ali kaka
druga žival (Pomen drugih živali; ‘’Mačka sta pa čist različna, tako da ne drži…’’).
Tu se je potrebno zavedati, da je odnos možno zgraditi tudi z drugo živaljo,
kar pomeni, da posameznik ni nikoli obvezan posvojiti psa, če te želje nima,
ima pa željo po odnosu s kako živaljo.
B. Število živali. Ti odnosi tudi niso številčno
omejeni s strani družbe, kot je na primer ljubezenski odnos v primeru družbe,
kjer prednjači monogamija (Več kot ena domača žival; ‘’ Imam dva psa pa dva
mačka’’). Posameznik se torej lahko mirno odloči za več kot enega psa ali celo za
različne kombinacije različnih živali, vendar se mora zavedati, da se ob
posvojitvi spušča v odnos z prav vsako od živali, ki jih posvoji.
C. Avtonomnost odločitve o psu, pritepenci.
Ljudje žal nimamo vedno popolne moči pri odločitvi, popolne avtonomnosti, ali
bodo določeni ljubljenčki,v našem primeru psi, postali del naših življenj. Lahko se zgodi, da določenega ljubljenčka
pripelje domov partner ali znanec, ter tako oseba ne sodeluje pri odločanju,
ali bo ta pes postal del njenega življenja (‘’vse ostalo so mi drugi
privlekl...’’). Ob tovrstnih trenutkih, je zelo pomembno, da je to oseba, ki
zna ravnati z živalmi in je tudi dovolj odprta, da sprejme novega,
nepričakovanega družinskega člana. Podobna situacija lahko nastane tudi v
primeru potepuških psov, ki lahko iščejo zavetje v domu osebe, ki ni načrtovala
posvojitve psa.
D. Značilnost lastnika: samoocena motivov,
sposobnosti za lastništvo živali, zavedanje svojih preferenc. Prva stvar,
ki bi se jo moral posameznik vprašati, preden se spušča v posvojitev, pa je,
ali je sploh sposoben za lastništvo psa (Vemo kako poskrbeti za pse?; ‘’Mislim
spet odvisn kera pasma. Kkšne so bolj težke in pač kkšnmu začetniku lih ne bi
dala...’’). Zaželeno je, da se pred
vstopom v odnos teh preferenc zavedamo in jih ne spoznavamo tekom odnosa, kar
bi lahko odnos uničilo. (Preference pri psih;’’... men je bolj všeč da je tak
naraven volk, ne vem, kkšnga mobsa lih ne...’’). Veliko odločitev in predispozicij za
kvaliteto odnosa med psom in človekom se torej vzpostavi, še preden se pes in
lastnik spoznata.
E. Zavest o vlogi lastnika, zahteve vloge
lastnika. Lastnik psa naj bi torej vstopil v to vlogo in odnos zavestno,
zavedajoč se vseh prednosti in obvez, za katere se je odločil, ter tako
poizkusil zgraditi zdrav odnos med s svojim psom.
F. Značilnosti živali: poznavanje pasem in
značajev psov. Ob posvojitvi se je treba odločiti, katere pasme psa bo
oseba posvojila in kakšnega značaja naj bo. Četudi so psi razvrščeni po pasmah,
nista dva psa nikoli enaka. Prav tako ni vse v pasmi psa, ampak ima tudi vsak
posamezen pes svoj karakter, ki odloča o tem, kako se bo obnašal in kako se bo
z njim potrebno vesti v odnosu (Pes kot specifični posameznik; ‘’Pa zdej mam
dva psa in sta tko čist karakterno, vbistvu lahko rečem da so vsi, vseh pet
pač, oziroma štiri, torej tista prej imela, karakterno so vsi tko čiist
različni’’; Karakter ali pasma; ‘’ Pri nemškem ovčarju pa se vid, tko da so ful
poslušni. Tko da ja, so ene predispozicije, ampak pol spet odvisen in od
karakterja in ful neki...’’). Pri tem je pomembno zavedanje, da ne posvojimo
kateregakoli psa ampak točno določenega psa, kjer moramo biti pripravljeni na
nevšečnosti ali prilagajanje pričakovanj (Žival je vseeno samosvoja;‘’...je
značilno za samojede, da jih ne spuščaš dol s povodca, ker ti bodo
spizdil...’’). Če zopet potegnem primerjavo
z ljubezenskimi odnosi, imamo ljudje tudi pri psih določene preference in tipe,
ki nam ugajajo.
ODNOS ČLOVEK-PES
A. Dolgotrajen odnos, čustven odnos. Po
začetku skupnega življenja oziroma po posvojitvi se v varnem okolju začne
graditi odnos med psom in človekom, ki ima lahko razmeroma trajne
posledice. Gre za odnos, ki lahko
spremlja psa dejansko celotno njegovo življenjsko dobo, pri človeku pa gre za
stvar spominov, saj se dobrega odnosa s psom posameznik spominja še dolgo let.
(Vseživljenska povezanost; ‘’Že prej sem imela enga psa, ki je pač umrla
je...’’; Pomen psa skozi celotno življenje; ‘’sm sam tisto ta prvo, tisto k je
ni več,…'’). Gre za izredno globok odnos, ki je pomemben za oba udeleženca,
največ pa lahko za ta odnos naredi človeški lastnik, saj ima največ moči in
odločitev pri grajenju tega odnosa (Človek je pomemben v odnosu; ‘’vse ostalo
so mi drugi privlekl...’’).
B. Vloga lastnika, rejca in vzgojitelja:
pripravljenost na odrekanje, vloga. Kot pri vsakem drugem odnosu mora s
strani obeh priti do določene mere odrekanja, tudi lastnik mora kdaj interese
psa postaviti pred svoje interese, ga peljati na sprehod, četudi bi sam rad
gledal televizijo (Psi pred ljudmi; ‘’Pa fora je da lih tist ta prvi let, k je
najbolj luškan, najbolj cortkan, morš bit v bistvu najbolj zajeban pa dosledn.
Če hočš met pol psa ne.’’).
C. Čustvene značilnost: kvazi-človek,
navezanost, empatija. Znotraj odnosa, ki se oblikuje, je človeku možno
doživeti marsikatero kvaliteto, ki je načeloma interpretirana kot nekaj, kar je
značilno za odnos človek-človek. Človek
se na psa naveže in obratno, človek začne na svojega psa gledati tudi čustveno,
ne le kot na lastnino in ob določenih trenutkih se lahko znotraj tega odnosa
razvije celo empatija, ki je kdaj lahko celo obojestranska (Čustva do psov;
Navezanost na psa;’ena je ful name navezana pa je ful taka mirna, ful bi bila
pridna. Druga je ful na Simona navezana pa je živa žlehta’’; Empatija do psov;
‘’Mislim, če bi mi ga en dal bi ga mela, no, sam ne bi si ga pa lih zbrala...). Odnos med psom in človekom lahko preide celo
do tega, da začne posameznik svojega psa dojemati kot nekakšno osebo (otroka);
se z njim pogovarja in deli misli, če ni okoli nikogar drugega, s komer bi
lahko to delil. To pomeni, da lahko
odnos človek-pes postane tudi nekaj več, če je v ta odnos vložene dovolj
energije in časa. (Dojemanje psov kot ljudi; ‘’ to je ta žlehta’’.)
D. Negativni vidiki odnosa, etika odnosa,
nasilje. Odnos človek-pes pa žal ni vedno tudi nekaj pozitivnega za obe
strani. Če se človek ni pripravljen dovolj
posvetiti prejšnjim točkam (zakaj in kateri pes), lahko tudi v tem odnosu pride
do nasilja in zlorabe. Po navadi gre tu
za nasilje nad šibkejšo živaljo, ki se ne more braniti, niti ne more nikomur
tega zaupati, kar je lahko življenjsko nevarno za to žival (Nasilje do živali;
‘’Recimo če jst doma mačka dvakrat brcnem, kdo bo pa vedu, da sm ga.’’). Ravno zato, ker je žival živo bitje, nasilje
ne spada v ta odnos, pes preprosto ni plišasta igračka in otroku je to potrebno
povedati, če se opazi, da je nasilen do plišastih igračk. (Primerjava žive
živali s plišasto; ‘’da mu dajo plišasto žival dajo, da vidjo, kaj bo s tisto
živaljo delu.’’). Tu igrajo veliko vlogo starši, ki lahko otroka pripravijo do
tega, da bo postala oseba, ki je sposobna gojiti pozitiven odnos s svojim psom,
ter tako doživeti pozitivne posledice tega odnosa, ki sem jih naštel, če pa do
tega ne pride in starši tega niso sposobni oziroma tega ne želijo, pa lahko
postane to posameznik, ki je do psov nasilen (Ontogenetski razlogi; ‘’Če je
mama tko ojoj pes gre, tud otrok ne bo mel možnosti kej druzga razvit’’).
VPLIV PSA NA ODNOS ČLOVEK-ČLOVEK (KATALIZATOR,
POZITIVNI IN NEGATIVNI VPLIVI )
Tako kot vsi
ostali odnosi v našem življenju igra tudi odnos med psom in človekom vlogo v
mnogih drugih delih našega življenja. To
pomeni, da lahko naš pogled in naš odnos, ki ga imamo s psom, vpliva tudi na
odnose, ki jih imamo z drugimi ljudmi.
Odnosi s psi lahko tako postanejo skupni interes za posameznike in jim
tako nudijo razloge za druženje, pogovor ali celo predstavljajo katalizator za
pričetek odnosa človek-človek (Psi kot skupni interes; ‘’Huskiji so tudi meni
všeč.’’). Prav tako lahko postane pes tisti glavni razlog, da so ljudje med
sabo povezani. To lahko vidimo v številnih društvih, ki se ukvarjajo s psi in
raznoraznimi srečanji rejcev psov (Povezanost preko psov; ‘’.. jst sm zdej
gledala ta, kaj je že, čehoslovaški ovčar, noro...’’). Seveda pa žal tudi psi
ne morejo povezati vseh ljudi z različnimi pogledi in lahko različni odnosi, ki
jih imajo posamezniki do psov, povzročijo tudi razdor med ljudmi. Nestrinjanje ali neodobravanje
posameznikovega odnosa, ki ga ima s psom, lahko pomeni, da bo to oseba, s
katero se posameznik ne bo družil, ali se bo celo skregal z drugim in ga
preziral (Razdor med ljudmi zaradi živali; ‘’ Mislm pr men je tko, jst ne
obsojam človeka naprimer črn si, gej si, al pa kej. Edin pr eni stvari obsojam
ane. Če vidim da nekdo nima odnosa, da nima rad živali...’’).
Razprava
Zbiranje
empiričnega materiala je bilo izredno zabavno in je s tem bilo tudi nekaj, kar
me je spodbudilo, da sem izvedel več o tematiki, ki mi je bila že prej blizu.
Veliko večji problem je nastal pri zbiranju literature za teoretični uvod, saj
sem bil v času pisanja v karanteni, kar je pomenilo, da je bil moj edin dostop
do informacij internet, ki pa ni vedno najbolj verodostojen vir. Prav tako mi je iskanje informacij otežilo
dejstvo, da imamo študentje dostop do zbirke znanstvenih člankov le v prostorih
fakultete, kamor nisem mogel zaradi karantene.
Tako se je postopek iskanja konkretnih informacij za teoretični uvod
malo zavlekel, a sem bil z rezultatom na koncu vseeno zadovoljen.
Kasnejša
analiza je bila tudi zanimiva saj sem bil presenečen, koliko stvari sem lahko
našel v intervjuju, ki mi je takrat, ko sem ga opravljal, predstavljal bolj
sproščen pogovor. Vsekakor sem zadovoljen, da sem zadovoljen, da sem lahko na
podlagi analize intervjuja postavil poskusno teorijo, ki po mojem mnenju dokaj
dobro opisuje odnos med psom in človekom ter njegov vpliv na posameznikovo
življenje, ter zakaj je le-ta pomemben.
Sklepi in predlogi
Za
nadaljevanje raziskave in natančnejšo teorijo, ki bi morda lahko pomagala pri
sestavi priročnika za razvoj zdravega odnosa s svojim psom, bi bilo potrebno
opraviti več intervjujev z lastniki različnih psov, ter dobiti veliko izjav
posameznikov, ki imajo različne odnose s psi.
Dobro in zanimivo bi bilo morda govoriti tudi z osebo, ki morda ni
sposobna gojiti zdravega odnosa s psom, ter ugotoviti, zakaj je do tega prišlo.
Literatura
A Review Of
Domestic Dogs' (canis Familiaris) Human-like Behaviors: or Why
Behavior
Analysts Should Stop Worrying and Love Their Dogs
Monique
Udell-C Wynne - https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2251326/
[dostopano
15. 04. 2020]
Domestication
Of Animals https://en.wikipedia.org/wiki/Domestication_of_animals [dostopano
15. 04. 2020]
Psychosocial
and Psychophysiological Effects Of Human-animal Interactions: the Possible Role
Of Oxytocin
Andrea
Beetz-Kerstin Uvnäs-Moberg-Henri Julius-Kurt Kotrschal - https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3408111/
[dostopano 15. 04. 2020]
How Many
Dogs Are There in the World?
Stanley
Coren -
https://www.psychologytoday.com/us/blog/canine-corner/201209/how-many-dogs-are-there-in-the-world
[dostopano 15. 04. 2020]
Priloge
Priloga 1. Transkript intervjuja
A: Živjo, jaz bi pa s tabo malo
govoril o domačih živalih. Predvsem mogoče psih, ali
pa če imaš druge ljubljenčke…
B: Imam dva psa pa dva mačka.
A: Torej si, se spoznaš na vse,
bi lahko rekli?
B: Ja
A: Zdej prva stvar, ki me tako
zanima. Uhm.. Ali imaš občutek, da so psi podobni lastnikom, torej a so ti;
B: Ne.
A: bomo rekli miti, da
representatirajo lastnike
B: Ne, ker imam. Že prej sem
imela enga psa, ki je pač umrla je. Pa zdej mam dva psa in sta tko čist
karakterno, v bistvu lahko rečem da so vsi, vseh pet pač, oziroma štiri, torej
tista prej imela, karakterno so vsi tko čiist različni.
A: Ja
B: Čist tud tko psa sta, ena je
ful name navezana pa je ful taka mirna, ful bi bila pridna. Druga je ful na
Simona navezana pa je živa žlehta, Hah. Tretja pa je bila tud čist drugačna,
tako da ne. Mačka sta pa čist različna, tako da ne drži.
A: Okej, vrjameš pa v to, da ima
vsaka pasma svoj karakter?
B: Ja, ja ja, to pa je. Neki so
te predispozicije, pri samojedu recimo, to je ta žlehta,
A: Mhm
B: je značilno za samojede, da
jih ne spuščaš dol s povodca, ker ti bodo spizdil, tudi če vadiš odpoklic tko,
dve leti, ne vem stari, ti bo spizdil na vsake tolk. Pri nemškem ovčarju pa se
vid, tko da so ful poslušni. Tko da ja, so ene predispozicije, ampak pol spet
odvisen in od karakterja in ful neki,
A: Pa pol k pride v bistvu do
samega psa, oziroma bomo rekli nakupa psa, posvojitve. A bolj gledaš na
vizualno del pri pasmi al karakterne lastnosti pasme.
B: Karakterne.
A: Karakterne
B: Čeprav tko no, ubistvu ta
prvo, k sm jo jst tko, jst sm sam tisto ta prvo, tisto k je ni več, sam uno sm
jst privlekla dam, vse ostalo so mi drugi privlekl. Tam sm gledala pač nemški
ovčar, men je bolj všeč da je tak naraven volk, ne vem, kkšnga mobsa lih ne.
Mislim, če bi mi ga en dal bi ga mela, no, sam ne bi si ga pa lih zbrala. More
bit tak naravn volk.
A: Pa, pa se ti zdi da, uhhh, so,
oziroma da je skrb za te domače živali, pse pa mačke, prezahtevna, da bi lahko
ne vem kdorkoli to delal.
B: Uh, ja.
A: Kaj pa so recimo tiste osnovne
lastnosti, ki se ti zdijo pomembne, da je nekdo primeren lastnik za psa.
B: Ful morš bit dosledn. Fora je
v tem, da je folk k majo psa k so mejhni pa luškani, ne, tist prvi let k so
cortkani, ne, takrt vse pustijo ne. Pol pa ene že več ko po enmu letu, ne vem
pr letu pa pol, pa želijo met psa, ne. Pa fora je da lih tist ta prvi let, k je
najbolj luškan, najbolj cortkan, morš bit v bistvu najbolj zajeban pa dosledn.
Če hočš met pol psa ne.
A: Mhm
B: Mislim spet odvisn kera pasma.
Kkšne so bolj težke in pač kkšnmu začetniku lih ne bi dala. Ne vem, jst sm zdej
gledala ta, kaj je že - čehoslovaški ovčar, noro, no tist. Jaz bi ga upala met.
Drgač paa.
A: Ja jaz mam boksarje, zdej neki
časa. Mam pa sanje o kkšnem huskiju, so mi všeč.
B: Huskiji so taki k samojedi.
Huskiji so tudi meni všeč.
A: Meni je všeč da ima pes
energijo, pa lahko kkšne bedarije delaš.
B: Ja, ja, Isa je bila, Isa je
bila lih zate. Sej pravim, žlehta. To že k jo vidš, neki, neki, neki lumpa. 80%
more neki ušpičit haha.
A: Haha
A: Zdej bi te pa vprašal, mislim,
da par dni nazaj je bil na eni slovenski televiziji. Nek pogovor na temo psov
pa pasjih iztrebkov.
B: Ja sem slišala.
A: In je gospa izjavila da, zakaj
se sprehajaš s psom, a je to zato, ker nimaš prijateljev. Kaj se ti zdi o tej
izjavi?
B: Da je zmešana, cenzuriraj. Ne
mislm jst mam, Jst mam ful rada živali
in recmo zdi se mi pomembn. Mislm pr men je tko, jst ne obsojam človeka
naprimer črn si, gej si, al pa kej. Edin pr eni stvari obsojam ane. Če vidim da
nekdo nima odnosa, da nima rad živali. Pa ne da se jih boji, ne. Ker recimo eni
se jih bojijo.
A: Mhm
B: Tko, da prov nima rad živali.
Pač to je to.
A: V kolikšni meri pa mislš da je
kle primerjava med odnosom človek žival in človek, človek. Torej nekdo ki ima
slab odnos z živalmi, V kolikšni meri bi
pripisala take lastnosti tudi v odnosu s človekom.
B: Uhh, a tko kaj, da ne mara
živali pa pol…
A: Uhm ja, na primer če bi vidla
nekoga, ki je nasilen do psa, a bi pričakovala od take osebe, da je nasilna
tudi do človeka, al da se to konča ne vem pri psu.
B: Pri velik ljudeh se mi zdi
tko, da majo tisto nasilje v seb in si je do sočloveka ne upajo, ker vejo, da so neke sankcije, da
bojo neki nemočno bitje. Recimo če jst doma mačka dvakrat brcnem, kdo bo pa
vedu, da sm ga.
A: Mhm. Se ti pol zdi mogoče, da
bi mogl bit to bolj, al kaznovano al neke sankcije, bolj javno vn pridt glede
tega?
B: Ja, ker tud tko ne vem, ti
psihopati pa to. Vedno se začne pri živalih.
A: Uhh. Mogoče pol glede tega, k
si lih omenla psihopate. Se ti zdi, da se to nasilje, začne že dost zgodaj, ne
vem pri otroku. Lahko take lastnosti napoveš že pri mlajšem otroku, ko ga daš
med igro med živali, pa te stvari?
B: A da je psihopat?
A: Ja. Oziroma pač.
B: Ja kokr sm jst brala te
stvari, ful velik otrok te diagnoze ne morjo postavt do 18 leta, da majo
tendence za psihopatijo. Ubistvu ne sam da se pri žvaleh, ubistvu se pri
plišastih živalih. In ful velikrat k diagnosticirajo, ubistvu, mislim
diagnosticirajo pod narekovajih, da je s tamalim neki narobe, je ubistvu tko,
da mu dajo plišasto žival dajo, da vidjo kaj bo s tisto živaljo delu.
A: Torej da že na nek način odnos
pokažejo.
B; Ja.
A: No.
B: Je pa pomojem tud ful prirojen
po starših. Če je mama tko ojoj pes gre, tud otrok ne bo mel možnosti kej
druzga razvit.
A: Jah ne bo sposoben razviet
nekega odnosa. Kul. To je to, hvala ti lepa, odlično je bilo.
Priloga 2: Analiza in kodiranje
1. SKLOP: INFORMACIJE
O SOGOVORKI, DEJSTVA, KI JIH JE OSEBA DODALA V INTERVJU IN Z NJIMI PODALA
INFORMACIJE O SEBI TER PREDSTAVLJA SVOJE POGLEDE
‘’Imam
dva psa pa dva mačka.’’
Informacija o njenih
živalih: število živali, vrste živali, trajanje lastništva živali
Komentar:
Sogovorka je s tem odgovorila na vprašanje ali ima domače živali in podala
informacijo, da ima doma tako pse kot tudi mačke, kar predstavlja poznavanje
področja. (Več kot ena domača žival)
‘’Že
prej sem imela enga psa’’
Informacija o njenih
živalih: trajanje lastništva, dopolnjevanje izgub, navezanost na živali
Komentar: Tu
se sogovorka začne navezovati na preteklost in s tem izkazuje izkušnje z psi
ter ponovno potrjuje daljšo navezanost na pse (Vseživljenska
povezanost?)
‘’Pa zdej mam dva psa in sta tko čist karakterno,
vbistvu lahko rečem da so vsi, vseh pet pač, oziroma štiri, torej tista prej
imela, karakterno so vsi tko čiist različni. ‘’
Informacija o njenih
živalih: navezanost na živali, pomembnost, poznavanje živali, razlik
Komentar:
Zopet navezovanje na število domačih živali, ki jih sogovorka ima in je imela.
S tem zopet potrjuje, da so ji živali pomembne in v pogovoru izkazuje
nagnjenost k večjemu številu psov v njenem okolju, kar predstavlja dejstvo, da
ji tovrstna družba ugaja. Prav tako poda mnenje, da se psi karakterno
razlikujejo in s tem v pogovor poda idejo individualnega značaja psa (Pes kot specifični posameznik)
‘’Tretja pa je bila tud čist drugačna…’’
Informacija o njenih
živalih: različnost značaja živali, samosvojost živali, edinstvenost psa
Komentar:
Zopet pride do navezovanja na preteklost, kjer sogovorka poudari edinstvenost
določenega psa iz njene preteklosti. Z
vsemi temi primeri tudi odgovarja na moje vprašanje, s čimer hoče pokazati
svoje prepričanje o tematiki, da živali predstavljajo lastnike – »kakršen
človek, tak pes« (Žival je vseeno samosvoja)
‘’Mačka
sta pa čist različna, tako da ne drži.’’
Informacija o njenih
živalih: enostranska-večstranska naklonjenost do živali,
Komentar: Tu
sogovorka prvič definitivno doda v pogovor tudi idejo mačk, poleg psov, kar
nakazuje na to, da je tudi druga vrsta živali za sogovorko pomembna. Poleg tega predhodno tezo zanika še s
primerom mačk ter tako dodatno poda in podpre svoje mnenje. (Pomen drugih živali).
‘’Karakterne.’’
Informacije o sogovorki:
preferenca za značaj živali ne videz
Komentar:
Sogovorka na vprašanje, ali so ji pomembnejše vizualne ali karakterne lastnosti
živali odgovarja, da karakterne, s čimer pokaže, da ji psi predstavljajo več
kot le okras in je to žival, s katero namerava imeti redne interakcije in ji je
posledično njen karakter zelo pomemben.
‘’...ubistvu
ta prvo, k sm jo jst tko, jst sm sam tisto ta prvo, tisto k je ni več, sam uno
sm jst privlekla dam, vse ostalo so mi drugi privlekl. ‘’
Informacije o sogovorki:
izvor živali, avtonomnost izbire za žival, prilagodljivost, toleranca
Komentar:
Sogovorka se zopet navezuje na preteklost in prvo psičko, ki jo je imela (Pomen psa skozi celotno življenje?). Prav tako
izpostavlja dejstvo, da je bil to edini pes, za katerega se je sama zavestno
odločila, medtem ko pri vseh ostalih nakazuje možnost, da je prišlo do
odločitve pri drugih. S tem nekako tudi
pokaže svojo ljubezen do psov in živali, saj je bila kljub temu, da živali ni
izbrala sama, sposobna z njimi razviti nek odnos, ter je vesela, da so del
njenega življenja (Človek pomemben v odnosu)
‘’...men je bolj všeč da je tak naraven volk,
ne vem, kkšnga mobsa lih ne.’’
Informacije o sogovorki:
preference glede pasme, videza (?)
Komentar:
Zanimivo glede tega stavka je, da sogovorka zavestno izkazuje svoje preference
glede videza psa, četudi je v začetku intervjuja izrazila, da ji je karakter
veliko bolj pomemben. Seveda tu ne dobim občutka, da bi izražala nezadovoljstvo
ob določeni pasmi ampak vidno pa je, da obstajajo preference glede tega, kakšnega
videza je pes. (Preference pri psih)
‘’More bit tak naravn volk. ‘’
Informacije o sogovorki:
preference o videzu, pasmi
Komentar:
Sogovorka nadaljuje izražanje svojega mnenja in preferenc o videzu psa in pri
tem izpostavi volka, ki je bil prednik psa. (Filogenetske
preference)
‘’...jst sm zdej gledala ta, kaj je že.
Čehoslovaški ovčar,...’’
Informacije o sogovorki:
preference glede pasme
Komentar:
Sogovorka izraža svoje interese v prihodnosti za določeno pasmo psov. Pri tem sem dobil občutek, da je tudi sama
iskala kontakt z mano in moje mnenje o tej določeni pasmi oziroma jo je
zanimalo, kaj jaz mislim o pasmi, ki jo je sama izpostavila. (Povezanost preko psov)
‘’Ja
kokr sm jst brala te stvari...’’
Informacije o sogovorki:
zanimanje za opise pasem, vedoželjnost glede psov
Komentar:
Skozi navezovanje na predhodne informacije, ki jih ima sogovorka. Prav tako s tem izraža svojo angažiranost za
tematiko, saj pove, da se je za določeno stvar pozanimala tudi v lastni režiji.
2. SKLOP: INFORMACIJE O TEMATIKI, ZNANJE O
PODROČJU, O PSIH
‘’...je
značilno za samojede, da jih ne spuščaš dol s povodca…’’
Informacije o psih: učljivost,
ubogljivost psa, poučenost lastnice
Komentar: Z
dotičnim primerom je sogovorka izkazala znanje in poznavanje pasme samojed in
je to izpostavila kot zahtevnejši del vzgoje in skrbništva psov. (Izzivi s psi)
‘’...tudi če vadiš odpoklic tko, dve leti, ne
vem stari, ti bo spizdil na vsake tolk …’’
Informacije o psih:
ubogljivost, poslušnost, dispozicije za učenje
Komentar:
Zanimivo pri tem stavku je dejstvo, da je sogovorka dodala v svoj govor tudi vulgaren
izraz in direktni nagovor mene, kot njenega sogovorca. Vidno je bilo, da se je
v tistem trenutku zavedala, da gre za dejanski pogovor in je tako preko slenga
prišla na malo bolj osebno raven. Zopet je šlo za izkazovanje znanja o pasmah.
‘’Pri
nemškem ovčarju pa se vid, tko da so ful poslušni. Tko da ja, so ene
predispozicije, ampak pol spet odvisen in od karakterja in ful neki…’’
Informacije o psih: značilnosti
značaja, poslušnost
Komentar:
Navezovanje na drugo pasmo in izražanje poznavanja značilnosti tudi te pasme.
Tu je sogovorka dokončno podala svoje mnenje glede vprašanja, ki je bil
postavljeno (Karakter ali pasma).
‘’Ful morš bit dosledn.’’
Nasveti za vzgojo: doslednost
pri treningu psa
Komentar: Tu
je sogovorka začela postajati malo bolj odločna glede svojih načel in pogleda.
Stavki so postajali krajši, bolj dosledni in začela je izražati svoj pogled na
to, kako naj bi se odnos s psom gradil, preko nasvetov.
‘’Fora je v tem, da je folk k majo psa k so
mejhni pa luškani, ne, tist prvi let k so cortkani, ne, takrt vse pustijo ne.
Pol pa ene že več ko po enmu letu, ne vem pr letu pa pol, pa želijo met psa,
ne’’
Informativna situacija:
odraščanje psa, spreminjanje lastnosti, razvajanje, pravila vzgoje psa
Komentar:
Sogovorka nadaljuje izražanje svojih prepričanj preko podajanja informativnih
stališč. Tu se vidi, da se ne strinja s
prekomernim razvajanjem psa in se zaveda odgovornosti, ki pride ob posvojitvi
psa. V pogovoru je dala vidno vedeti, da se zaveda tega, kako se nekateri
ljudje lotijo vzgoje psa in izrazila svoj pogled na to, kaj se s psom ne bi
smelo početi. (Zavestno vstopanje v lastništvo
psa)
‘’Pa
fora je da lih tist ta prvi let, k je najbolj luškan, najbolj cortkan, morš bit
v bistvu najbolj zajeban pa dosledn. Če hočš met pol psa ne.’’
Nasveti: odraščanje pasa,
nujnost doslednega treninga, nadzorovanje naklonjenosti, pomen nepopustljivosti,
Komentar:
Sogovorka se iz svojih stališč vrne nazaj na nasvete. Pri tem se mi zdi vrstni
red izredno pomemben, saj je kljub nestrinjanju s početjem določenih ljudi bila
pripravljena zadržati svojo čustveno reakcijo in se je vrnila v pogovoru z
racionalnim pogledom ter podala svoje mnenje, kako se je potrebno obnašati s
psom. Nekako je postavila dobrobit psa pred sebe. (Psi
pred ljudmi)
‘’Mislim spet odvisn kera pasma. Kkšne so bolj
težke in pač kkšnmu začetniku lih ne bi dala.’’
Nasveti: prilagajanje
treninga pasmi, lažje vzgojljivi, težje vzgojljivi psi, primernost lastnika,
pomen znanja in izkušenj
Komentar:
Zopet je prišlo do tematike razlik med pasmami, kjer je sogovornica podala
svoje mnenje in nekakšen nasvet, da ni vsaka pasma za vsakega lastnika. Izraža zavedanje zahtevnosti skrbništva in
podaja pomisleke pri sposobnosti kogarkoli za primerno skrb za žival. (Vemo kako poskrbeti za pse?)
‘’Huskiji so taki k samojedi’’
Informacija o psih:
podobnosti in razlike med pasmami
Komentar:
Ker sem v tem delu pogovora izrazil lastno zanimanje za pasmo haski, je sogovorka
prevzela pobudo in to vzela kot priložnost za poglabljanje stika. Podala mi je
nove informacije. Dobil sem občutek, da se je v intervjuju počutila poslušano
in je uživala v deljenju svojih misli in besed.
‘’Ja,
ker tud tko ne vem, ti psihopati pa to. Vedno se začne pri živalih…’’
Informacije o lastnikih: moteni
lastniki, psihopatsko ravnanje, nasilje do živali
Komentar:
Tema pogovora je v tem delu zavila na področje psihologije in psihopatoloških
motenj. Sogovorka izraža skrb za živali,
saj so navadno prva tarča nasilja pri motenih osebah. S tem izraža določeno
mero sočutja do živali. (Nasilje do živali)
‘’...ful velik otrok te diagnoze ne morjo
postavt do 18 leta, da majo tendence za psihopatijo…’’
Informacija o lastnikih:
psihopatska nagnjenja, razvoj psihopatije
Komentar: V
tem delu sogovorka izraža svoje znanje tudi na področju diagnostike in psihopatologije. Govor je predstavljen čutno in z namenom,
odpiranja nadaljne tematike.
‘’Ubistvu ne sam
da se pri žvaleh, ubistvu se pri plišastih živalih. In ful velikrat k diagnosticirajo,
ubisvu, mislim diagnosticirajo pod narekovajih, da je s tamalim neki narobe, je
ubistvutko, da mu dajo plišasto žival dajo, da vidjo kaj bo s tisto živaljo delu.’’
Informacija o lastnikih:
psihopatologija, diagnosticiranje psihopatskih nagnjenj
Komentar: V
zaključku pogovora je tekom podajanja informacij o psihopatologiji sogovorka
dodala tudi to, da se velikokrat nasilje ne začne nujno pri živalih ampak lahko
tudi pri plišastih živalih. (Primerjava žive živali s
plišasto)
3. SKLOP:
ČUSTVA, IZRAŽANJE ČUSTEV
’...ki
je pač umrla je…’’
Čustva do živali: žalovanje
Komentar: Že
na začetku intervjuja je sogovorka odprla to čustveno tematiko in sicer smrt
njene psičke. Vidno je bilo, da je to
težja tematika, vendar se je v pogovoru počutila varno, da tovrstno tematiko
lahko odpira. S tem je sporočala tudi,
da so čustva podobno kot pri odnosu človek-človek prisotna tudi po smrti psa. (Čustva do psov)
‘’...ena
je ful name navezana pa je ful taka mirna, ful bi bila pridna. Druga je ful na
Simona navezana pa je živa žlehta, Hah.’’
Čustva do živali:
navezanost živali, navezanost človeka, navezanost mirnih in živahnih
Komentar:
Izražanje navezanosti je izredno iskreno in globoka tematika. Odpiranje tega v
intervjuju nakazuje, da so sogovorki ti odnosi z njenimi psi izredno pomembni.
Prav tako z primerjavo prikaže, da lahko različni ljudje z različnimi psi
razvijejo različne odnose in se drugače navežejo en na drugega. (Navezanost na psa)
‘’...to
je ta žlehta…’’
Čustva do živali:
ocenjevanje značaja živali – ubogljiv – neubogljiv, napadalen - nenapadalen
Komentar:
Sogovorka je z besedo ‘’žlehta’’ označila enega od svojih psov. Vidno je bilo, da ni šlo za sovražno besedo
ampak bolj navihan pogled na situacijo ampak zanimivo je bilo videti, da je
oseba označila psa z besedo, s katero bi ponavadi označevali ljudi. (Dojemanje psov kot ljudi)
‘’...ker
ti bodo spizdil…’’
Vedenje živali: begavost,
čustveni odzivi lastnika: nejevolja
Komentar: V
tem delu je sogovorka prvič uporabila vulgarizem. Sprva se je videlo, da je
bila malo negotova glede uporabe te besede, saj je vedela, da je pogovor
sneman, vendar se je zanjo vseeno spontano odločila. Beseda nosi čustveno
sporočilo, da ji je nadležno, če pes pobegne. V nadaljevanju vulgarizmi niso
nosili tolikšnega čustvenega nabora.
‘’Mislim, če bi mi
ga en dal bi ga mela, no, sam ne bi si ga pa lih zbrala.’’
Čustveni odzivi: preference
do značaja živali, empatija do živali, sočutje do živali
Komentar: V
tem stavku sogovorka izredno nazorno prikazuje sočutje do živali. Čeprav je
prej izražala, da ji določena pasma vizualno ni všeč, je s tem stavkom
povedala, da bi ga kljub temu obdržala. S tem je pokazala sočutje do živali in
obenem ljubezen do psov samih. (Empatija do psov)
‘’...noro, no
tist. Jaz bi ga upala met. Drgač paa.’’
Čustveni odzivi: empatija,
naklonjenost, navdušenje, lastništvo kot vzgojni izziv
Komentar:
Izrazito navdušenje nad določeno pasmo, kjer sogovorka izraža ne samo veselje,
ki ga čuti ob misli na to pasmo ampak tudi samozavest in pogum, saj se zaveda,
da je to pasma, ki je težka za vzgajati vendar jo njena notranja motivacija
žene naprej.
‘’Huskiji so tudi
meni všeč.’’
Čustveni odzivi: preference
do pasme, psi kot skupni interes
Komentar:
Povezanost preko sorodnih interesov. Sogovorka je uporabila priložnost, da se
poveže z mano in to izrazila s čustvenim odobravanjem mojega zanimanja za
določeno pasmo. (Psi kot skupni interes)
‘’Ja,
ja, Isa je bila, Isa je bila lih zate. Sej pravim, žlehta. To že k jo vidš,
neki, neki, neki lumpa. 80% more neki ušpičit haha...’’
Čustvena tematika,
toleranca težavnosti psa, spoštovanje individualnosti psa, pes-katalizator
Komentar:
Zopet povezovanje preko skupne tematike in uporaba humorja za razbremenitev in
olajšanje situacije. V tem delu je sogovorka s čustvenimi besedamo kot je
‘’žlehta’’, ‘’lumpa’’ označila svojo psičko in me povezala v to zgodbo s tem,
da se je navezala direktno name ‘’zate’’. Gre za povezovanje.
‘’Ja sem
slišala…’’
Čustvena beseda, razdor med
ljudmi zaradi živali
Komentar:
Sogovorka je v tem kratkem stavku s svojo telesno govorico in tonom glasu
izrazila ogromno nezadovoljstvo glede tematike, ki se je odpirala. Želela je
govoriti o njej vendar je bilo vidno, da ima zelo trdno stališče, kaj si misli
o tematiki. Stališče je bilo močno prepleteno s čustvi, saj se je šlo za
aktualno problematiko. (Razdor med ljudmi zaradi
živali)
‘’Da je zmešana,
cenzuriraj. Ne mislm jst mam, Jst mam ful rada živali in recmo zdi se mi pomembn.’’
Čustvena tematika, obsojanje
slabega ravnanja z živalmi
Komentar:
Nadaljevanje prejšnjega stavka. Zanimivo je, da je v tem delu sogovorka
uporabila ‘’cenzuriraj’’, čeprav je v prejšnjih delih intervjuja že uporabljala
vulgarizme. Videti je bilo, da je njeno stališče zelo čustveno nabito in da na
to ni preveč ponosna. Izkazuje ljubezen do živali in se ji zdi pomembno, da
ljudje sprejemajo živali, in jih ne odrivajo stran od sebe ali jim
škodujejo.
‘’Tko,
da prov nima rad živali. Pač to je to.’’
Čustvena tematika,
obsojanje nenaklonjenosti do živali
Komentar:
Nadaljevanje prejšnje misli, kjer bolj dobesedno izrazi svoje neodobravanje sovraštva
do živali in misli na to, da bi jim kdo škodoval.
‘’Uhh,
a tko kaj, da ne mara živali pa pol…’’
Čustvena tematika, obsojanje
nenaklonjenosti do živali, nasilja
Komentar:
Vidno je bilo, da je v sogovorki še močno odzvanjala tematika nasilja nad
živalmi in je težje sledila mojim vprašanjem, zato se je malo zmedeno a še
vedno nabito s čustvi pozanimala, če je pravilno razumela moje vprašanje.
4. SKLOP: SOGOVORKINA STALIŠČA IN
PREPRIČANJA
‘’Mislm
pr men je tko, jst ne obsojam človeka naprimer črn si, gej si, al pa kej. Edin
pr eni stvari obsojam ane. Če vidim da nekdo nima odnosa, da nima rad živali.
Pa ne da se jih boji, ne. Ker recimo eni se jih bojijo.’’
Čustvena tematika, Stališča
do drugačnosti, obsojanje nenaklonjenosti do živali, nasilja
Komentar:
Sogovorka je v tem delu zelo nazorno pokazala svoje nestrinjanje do nasilja nad
živalmi. V prvem delu je zelo dobro dala vedeti, da je sicer odprta oseba in
sprejema drugačnost ter razume, da nismo vsi ljudje enaki, ter da jo to ne
moti. To pomeni, da je nadaljevanje, kjer izrazi neodobravanje nasilnega odnosa
do živali toliko bolj trdno. (Razdor med ljudmi)
‘’Pri
velik ljudeh se mi zdi tko, da majo tisto nasilje v seb in si je do
sočloveka ne upajo, ker vejo, da so neke
sankcije, da bojo neki ne. Žival je pa v bistvu dost nemočno bitje. Recimo če
jst doma mačka dvakrat brcnem, kdo bo pa vedu, da sm ga.’’
Stališča do nasilja nad
živalmi, zavračanje nasilja, razlaganje nasilja
Komentar:
Nadaljevanje misli o nasilju nad živalmi. Sogovorka nadaljuje svoje stališče o
tem, kaj si misli o ljudeh, ki so nasilni do živali in zakaj to po njenem
mnenju ljudje počnejo.
‘’Je pa pomojem tud ful prirojen po starših.
Če je mama tko ojoj pes gre, tud otrok ne bo mel možnosti kej druzga razvit.’’
Stališča do nasilja nad
živalmi, razlaganje vzrokov nasilja
Komentar: Ob
koncu je sogovorka izpostavila še svoje stališče in mnenje o tem, kdo je
odgovoren za razvoj odnosa, ki ga oseba goji do živali. Tu poudarja
ontogenetske razloge za razvoj strahu do psov in kako lahko to vpliva na
otroka. (Ontogenetski razlogi)
Ni komentarjev:
Objavite komentar