KVALITATIVNO: Spolnost starostnikov v domu - Sexuality of the elderly in an institution

Objavljam nekoliko prirejeno seminarsko nalogo doktorske študentke socialne gerontologije na AME ECM Karmen Romih s prvotnim naslovom Seksualno življenje starostnikov v institucionalnem varstvu. Prvotno besedilo sem ponovno kodiral in dopolnil poskusno teorijo.

UVOD

Seksualnost je danes še vedno tabu tema, predvsem ko govorimo o seksualnosti starejših. V slovenskem prostoru je ta tema malo raziskana, zelo malo je o njej napisanega. Populacija se stara, vse večji je delež starejših od 65 let, mi pa o seksualnosti starejših malo vemo. Potrebno bo raziskovati in ugotoviti, kakšno je seksualno življenje starostnikov. V Sloveniji je institucionalno varstvo starejših razširjena oblika zagotavljanja zdravstvene in socialne oskrbe.

Pojmovanje seksualnosti je različno, pogojeno je kulturno in družbeno. "Izraz seksualnost se nanaša na celostno osebo. Vključuje vse tiste vidike človeškega bitja, ki so v specifični zvezi biti deček ali biti deklica, ženska ali moški in je bistven subjekt dosmrtnih dinamičnih sprememb. Seksualnost izraža naš človeški značaj, ne samo naše narave. Kot funkcija popolne osebnosti se ukvarja z biološkimi, psihološkimi, sociološkimi in kulturnimi spremenljivkami življenja, ki s svojim učinkom na osebnostni razvoj in medsebojne odnose lahko po vrsti vplivajo na družbeno strukturo« (Sex Information and Education Council of the United States, 1980, str. 156, cit. po Fridl, 2009).

Seksualnost na ravni višjih in nižjih potreb opredeljuje nižje potrebe občutja in zadovoljitve kot manj pomembne, ljudje jih lažje zanemarijo. Na ravni zadovoljevanja višjih potreb pa ljudje bolj iskreno uživajo. Samouresničena oseba v seksualnosti bolj uživa kot povprečna in spolnosti v svojem življenju pripisuje mnogo manj pomembno vlogo (Maslow, 1982).

Košiček (1989, str. 85) navaja, da so ljudje na ljubezensko seksualnem področju najbolj občutljivi, ker te vidike povezujejo z najmočnejšimi čustvi in si tako prizadevajo zadovoljiti življenjske potrebe, ki jih spremlja močno čustveno doživljanje.

Avtorja Heath in White (2002) navajata, da se seksualna aktivnost starejših v večini primerov konča s smrtjo dolgoletnega življenjskega partnerja. Star človek ima potem manjše možnosti za ustvarjanje novega razmerja. Dejstvo, da se potem starejši preselijo v dom ostarelih in faktorji, ki vplivajo na zasebnost, pa onemogočajo intimne odnose. Izražanje seksualnosti in intimni odnosi se bodo v domovih ostarelih morali spremeniti v očeh zaposlenih, v smislu podpore oskrbovancem in so del dolžnosti oskrbe oskrbovancev.

Nekateri avtorji spolnosti v domovih za starostnike pripisujejo določene pogoje, ki jo omogočajo. Okolje bi moralo zagotavljati, da so ljudje lahko skupaj, da jih partnerji lahko obiščejo. Potrebno bi bilo zagotavljati klimo naklonjenosti, ki bi temeljila na zaupljivosti zaposlenih v domovih in njihovega pozitivnega odnosa do seksualne aktivnosti, seksualne aktivnosti starih ljudi, izven zakonske ter istospolne seksualne aktivnosti (Gott in Hinchliffs, 2003, str. 693). Potrebno bo tudi razumeti poglede in izkušnje starih ljudi, kajti intervjuji s starimi ljudmi so pokazali, da imajo probleme s spolnostjo, o katerih bi se radi pogovorili z zdravnikom, pa se ne čutijo sposobne. Starejši odrasli so tolerantni do spolne aktivnosti starejših, kar je pokazala študija izvedena na 68 starejših odraslih v domovih starejših. V tej raziskavi se 86% populacije vzorca ni strinjalo z izjavo, da si starejši moški in starejša ženska nista privlačna (Walker in Ephross, 1999, str. 92).

Starostniki so na področju seksualnega vedenja raznolika populacija. Med njimi najdemo dolgotrajne zakonske zveze ter manj tradicionalne oblike (izven zakonske skupnosti, istospolne zveze, masturbacija, romantični odnosi). Starejši ljudje so tako kot mlajši lahko vključeni v nekatere vrste seksualnega vedenja, kjer so lahko zadovoljni ali pa ne. Ker starejši doživljajo pritisk k prilagoditvi v pasivno vlogo s strani družbe, odraslih otrok in izvajalcev oskrbe, je v programih obravnave razumevanje seksualnosti starejših nujno potrebna (Hilman, 2000, str. 2).

Avtorice Esterle, Munoz Sastre in Mullet (2010, str. 195) so s študijo, v katero je bilo vključenih 427 Francozov v starosti 18 do 84 let, ugotovile, da so za seksualnost starejših odločilni štirje faktorji: partnerjeva starost, stan, trajanje razmerja in zasebnost. Za večino vključenih v raziskavo so seksualne pravice starejših osnovne človekove pravice.

Gott in Hinchliff (2003, str. 1619) navajata, da je veliko starostnikov po izgubi svojega partnerja pripravljenih, da si poiščejo novega partnerja in oblikujejo nove, izpolnjujoče seksualne odnose.

2 PROBLEM

Cilj študije je ugotoviti kaj starostniki v domu razumejo pod pojmom seksualnost in kakšna njihova seksualnost je, kako jo opisujejo. Na osnovi ugotovitev bi oblikovala koncept o seksualnem življenju starostnikov.

Raziskovalna vprašanja:

1. Kaj starostniki v domu Viharnik razume pod pojmom seksualnost?

2. Kako starostniki doma Viharnik doživljajo in izražajo seksualnost?

3 METODA

3.1 Področja zanimanja

Odločila sem se, da bom raziskala kakšna je seksualnost oziroma kako seksualnost opisujejo starostniki v institucionalnem varstvu, v domu Viharnik v Kranjski Gori. Zanimalo me je, kakšno je mnenje posameznih stanovalcev o seksualnosti starejših. Opazila sem, da se stanovalci doma Viharnik veliko družijo med seboj. Med druženjem se božajo, poljubljajo in si izražajo naklonjenost. Druženje jim omogoča tudi arhitektonska zgradba doma Viharnik. Dom je prostoren, svetel in lociran izven centra. Stavbo obdajajo sprehajalne poti, ki so speljane po urejenemu parku, s pogledom na Julijce. Dom Viharnik je dom četrte generacije, kar pomeni, da ni tradicionalen. Posamezni oddelki, imenujejo se skupine, delujejo po principu gospodinjskih skupnosti. V posamezno gospodinjsko skupnost je vključenih od 12 do 16 stanovalcev. Vitalni stanovalci so v vitalnih gospodinjskih skupnostih, stanovalci z demenco v skupinah z demenco, stanovalci, ki potrebujejo zdravstveno nego, pa v negovalnih skupinah. Vsako skupino (gospodinjsko skupnost) vodi gospodinja. Stanovalci se znotraj doma Viharnik večinoma zadržujejo znotraj svoje gospodinjske skupnosti in v kotičkih med posameznimi skupinami.

Osebje doma Viharnik se večkrat tudi sreča z intimnim druženjem stanovalcev v njihovih sobah. Stanovalci doma Viharnik ne prikrivajo seksualnosti. Z izvedeno študija bi lahko pripomogli k zagotavljanju pogojev za izražanje seksualnosti pri stanovalcih v tem domu. Poznavanje seksualnosti starejših pa bi omogočilo razumevanje s strani osebja v domu. Seksualnost bodo starostniki doma najbrž opisovali kot dotikanje.

3.2 Viri podatkov, gradivo, vodilo za intervju

Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja, podatke sem pridobila s pomočjo nestandardiziranega, polstrukturiranega intervjuja. Pred izvedbo intervjuja sem stanovalcem predstavila temo raziskave in jih prosila za sodelovanje. Pripravljeni so bili sodelovati. Intervjuje sem izvedla individualno, izven bivalnih prostorov. S stanovalci, ki so bili vključeni v raziskavo, se poznamo že dalj časa in mi zaupajo. Pogovori so potekali sproščeno, sprotno smo razjasnili nejasnosti.

Vprašanja, ki so mi bila vodilo za izvedbo intervjuja sem oblikovala na osnovi pregleda tuje znanstvene literature.

Vodilna vprašanja:

1. Kaj razumete pod pojmom seksualnost?

2. Ali čutite željo po izražanju svoje seksualnosti?

3. Ali to željo izražate in kako jo?

4. Ali verjamete, da je pozitivna povezava med zdravjem, dobrim počutjem in izražanjem seksualnosti?

5. Si želite, da bi vas v domu starostnikov podprli v izražanju potreb po seksualnosti?

6. Kakšne oblike podpore bi si želeli?

7. Kakšno je vaše življenje na seksualnem področju?

8. Se vam zdi, da se je vaše seksualno življenje z leti ali z namestitvijo spremenilo in kako?

9. Kakšni so vaši občutki, ko gledate starejši, zaljubljeni par?

10. Kaj menite za ljudi, ki se v starosti ponovno poročijo?

3.3 Raziskovani (izbor, število)

V vzorec sem zajela štiri stanovalce v domu Viharnik. Vsi so v vitalni skupini, kar pomeni, da pri izvajanju zdravstvene in socialne oskrbe potrebujejo minimalno pomoč s strani zaposlenih. Se samostojno gibljejo, stanovalec 3 se giblje s pomočjo invalidskega vozička. V raziskavo sta bila vključena dva moška in dve ženski. Najmlajši je imel 75 let, najstarejši 87 let. Trije od stanovalcev prihajajo iz mestnega okolja, eden iz vaškega. Čas nastanitve v institucionalnem varstvu je različen, od treh mesecev do enega leta. Raziskovani imajo različno izobrazbo, vsi imajo otroke. Glejte tabelo št.1.

Tabela 1: Opis vzorca

	Stanovalec 1	Stanovalec 2	Stanovalec 3	Stanovalec 4
Spol	moški	ženska	ženska	moški
Starost	75 let	76 let	78 let	87 let
Zaključena izobrazba	Poklicna šola	Visoka šola	Doktorat	Srednja šola
Čas bivanja v domu	3 mesece	4 mesece	13 mesecev	12 mesecev
Stan	Samski	Vdova (1 Leto)	Izvenzakonska skupnost	Vdovec ( 20 Let)
Sorodniki (otroci)	Da: sin in hči	Da: sin	Da: hči	Da: hči
Okolje iz katerega izhajajo	Mestno	Mestno	Mestno	Vaško

3.4 Postopek zbiranja podatkov

Intervjuje sem izvedla s pomočjo vodila za intervju. Sprotno sem beležila odgovore, ki sem jih kasneje pretipkala.

3.5 Urejanje podatkov

Pridobljene podatke sem kvalitativno vsebinsko analizirala ob uporabi induktivnega pristopa kodiranja. Ugotovljene kategorije sem ponovno povezala z vsebino in iskala posledice, vzroke in vzorce interakcij. Glej prilogo1.

4 POSKUSNA TEORIJA O DOŽIVLJANJU SPOLNOSTI V DOMU STAROSTNIKOV

Opredelitev spolnosti:

Spolnost ali seksualnost opredeljujejo vprašanci različno. Njihovi odgovori se razvrščajo na kontinuumu od bolj posrednega, romantičnega ali platoničnega odnosa do bolj neposredne, telesne spolnosti. Nekateri spolnost enačijo z ljubeznijo in pripadnostjo ("Ljubezen, kaj bi rekel drugega, da čutiš nekoga, ki te ima rad."), drugim pomeni predvsem stik, druženje ("druženje, dotik"), tretjim bolj telesno ugodje ("crkljanje, dotik"), užitek. V splošnem pa so vse te opredelitve povezane ("ljubezen, dotik, zadovoljstvo"). Pri nekaterih je v ozadju navezovanja stikov z osebo drugega spola predvsem strah pred osamljenostjo, bolj kot težnja po spolnem ugodju. Nekateri začutijo željo le pod pogojem, da naletijo na zelo privlačno osebo ("Čutim, ampak mora biti zelo privlačna oseba..."). Ob tem pomislimo, da gre vendarle za željo in zanimanje, ki počasi usiha in potrebuje močnejše spodbude, da se pojavi in izrazi. Vse kaže na osrednji POMEN BLIŽINE (osrednja kategorija tega dela) v večji meri kot spolnosti, seksa, v ožjem pomenu besede.

Obstoj spolne želje in njeno izražanje:

Ali stari čutijo željo po spolnosti, ali jo izražajo? Naši štirje vprašanci in vprašanke to željo čutijo (OBSTOJ ŽELJE) in jo tudi izražajo. Seveda pa lahko domnevamo, da kaki drugi stanovalci doma te želje ne čutijo, tako da ta možnost ostaja odprta. Željo po spolnosti izražajo na različne načine. Te lahko razdelimo na bolj domišljijske in bolj stvarne. Eni in drugi načini izražanja se lahko pojavljajo hkrati ali pa ločeno. Nekateri fantazirajo o spolnosti ("... zdaj bolj fantaziramo, je pa navzoče..."), istočasno pa svoje fantazije tudi uresničujejo ("Seveda jo pobožam, kakšno gospo."). O čem fantazirajo, kakšne so te njihove fantazije, niso povedali. Svojo željo izrazijo besedno ("Izražam tako, da povem." - "Rečem: a boš prišel k meni, da se bova malo stisnila.") - NEPOSREDNO BESEDNO IZRAŽANJE ŽELJE.

Spolno udejstvovanje: pomen čustvene bližine

Kaj pravzaprav počnejo stari, ko si zaupajo spolne želje? Nekaj malega je razvidno že iz prejšnjih odstavkov. Pahljača načinov je kar precej široka: aktivnosti segajo od pogovora (najbrž tudi o intimnih rečeh) do - verjetno - spolnega odnosa s penetracijo (o slednjem nimamo izjave), zadovoljiti se moramo samo z izjavo, ki kaže na aktivnosti v postelji ("... Sin naju je našel v postelji..."). Možnosti glede povezovanja različnih oblik in načinov sta pa v načelu dve: da se pri istem paru pojavljajo različne aktivnosti od pogovora do spolnega odnosa, ali pa, da se pojavlja le določena vrsta dejavnosti, npr. samo druženje in pogovor brez telesnega stika - oziroma nekako v smislu ločitve seksa od ljubezni ("Zelo pomemben je pogovor, to je ta glavno ... zdaj ko nisva več skupaj, jaz pogrešam bolj bližino, brez spolnosti, čedalje bolj..."); starim je bolj do bližine kot do seksa, obratno kot je to pri mladih. Sicer pa nismo nič izvedeli o nekaterih "trdnejših" dejstvih: ali imajo starostniki še odnose s penetracijo, ali masturbirajo, ali uporabljajo kakšne pripomočke in poživila in podobno. Kakšne so njihove prakse in stališča do teh zadev? Kot osrednjo kategorijo ponavljamo POMEN ČUSTVENE BLIŽINE IN DOTIKA v nasprotju s SEKSOM.

Spremembe spolnosti v starosti in v domu: nove možnosti, sproščenost, upad živosti

Zanimive in pomembne se nam zdijo ugotovitve o spremembah spolnosti v starosti v primerjavi z mlajšimi leti. Predvsem ugotavljamo razliko med zakonskimi pari in samskimi oziroma vdovelimi. Pri zakonskih parih se pojavi naveličanost do dolgoletnega partnerja/partnerice, hkrati pa zakonska zveza preprečuje, da bi si zakonec poiskal drugega partnerja/-ico. ("... Morala sem se prilagoditi partnerju, on pa ni bil zainteresiran za spolnost ... Menim, da se moški zveste partnerice naveliča ... Ni pomembna dolžina skupnega življenja, važno je skupaj bivati, ležati v isti postelji..."). Glede doživljanja spolnosti pri sebi so možni trije izidi primerjave med mladostjo in starostjo: da ni sprememb, da je sprememba na bolje in da je sprememba na slabše. Nekateri menijo, da ni sprememb v bistvenem: "... v sami ljubezni v mladosti in starosti ni razlik..." Iz drugih intervjujev je razvidno, da spremembe so. Spremembo na boljše izraža tale izjava: "Boljše kot v mladih letih. Spremenilo se je." Ugodne spremembe so več vrst. 1. Nov partner ali nadomestni partner. "Spoznal sem novo partnerko in v tem uživam." V tem primeru je v ospredju nova partnerka/nov partner. 2. V drugem primeru je razlika v večji sproščenosti v starosti; odpadejo različne bojazni: "Ko si mlad imaš predsodek, kaj bo, zdaj si sproščen, ni te strah zanositve ... bolj se predaš..." "zdaj lahko delaš, kar hočeš, uživaš..." 3. Življenjsko pomembna pozitivna sprememba (novo življenje). To gre tako daleč, da opisujejo spremembo kot življenjsko pomembno: "... vdova, ki ji nova zveza prinese smisel življenja ... drugo življenje." Negativna sprememba se povezuje predvsem z odsotnostjo nekdanje živosti, ljubezni: "Z leti se je vse spremenilo. Ni več prave zaljubljenosti, gre bolj za izkoriščanje drug drugega. ... Vdovec sem že 20 let, od takrat nisem imel nobene resne zveze. Vse nežno in bežno. Če je prava ljubezen, se človek ne zaljubi več."

Stališče do spolnosti pri drugih: "hvala bogu, da sta se našla"

Spolnost je bila v določenih okoljih tabu-tema. Institucionalna okolja, zavodi različnih vrst, so bili tipična okolja, kjer izražanje spolnosti in spolni odnosi med "varovanci" iz različnih razlogov niso bili zaželeni. Družbeno okolje ima lahko torej bolj ali manj naklonjen ali odklonilen odnos do izražanja spolnosti. Stanovalci doma so drug drugemu tako okolje. Tudi če svoje spolne težnje sprejemajo, je možno, da stanovalci spolnosti pri drugih ne sprejemajo. Ta odklonilna možnost se je v našem okolju pojavila v nekoliko prikriti obliki. Eden od vprašancev meni, da gre pri spolnih odnosih med sostanovalci za izkoriščanje; ublaženo rečeno, za zveze iz osamljenosti ali zaradi udobja: "... Ni več prave zaljubljenosti, gre bolj za izkoriščanje drug drugega. ... Ljudje se na stara leta poročajo iz potrebe, da so postreženi, urejeni." Rahlo zavist izraža tale izjava: "... Zakaj še jaz nisem tako zaljubljen. Vendar je to loterija, na stara leta pa sploh." Druga možnost je sprejemanje, odobravanje. "Za ljudi, ki se v starosti poročijo, bi rekel, da je v redu, če se imata res rada." - "V redu se mi zdi. Na splošno sem proti porokam, ker nisem verna, da pa skupaj živijo, je pa v redu..." - ""S starostjo ne moreš več biti tako zaljubljen, ne moreš partnerici ugoditi ... ampak je lahko lepo."

Okoliščine izražanja spolnosti: omejitve in spodbude

Stališče stanovalcev samih do partnerskih odnosov in spolnosti v domu je ena od okoliščin, ki bodisi spodbujajo, omogočajo izražanje spolnosti bodisi zaviralno vplivajo na spolno udejstvovanje stanovalcev. Druge olajševalne ali oteževalne okoliščine se nanašajo na ravnanje vodstva in zaposlenih v instituciji.. Ob tem je v ospredju želja, da bi pari imeli zasebnost, tj. svojo sobo:

» Ja želim si, tako, da bi bila z mojo prijateljico skupaj v isti sobi«. Ta želja gre z roko v roki z drugo, morda bolj temeljno, da bi ljudje v domu razumeli željo in potrebo posameznika po spolnosti: »... želim si razumevanja, da se moje želje upoštevajo." Seveda pa je odločilna »okoliščina« izražanja spolnosti pač starost: spolnost je stišana in perspektiva ni rožnata. Zato sta ravnodušnost in vdanost v usodo tako rekoč onkraj omejitev in spodbud.

Mnenja o vplivu spolnosti na zdravje

V splošnem bi lahko ljubezensko in/ali spolno življenje v starosti vplivalo na zdravje ali pa ne vplivalo; če bi vplivalo, tedaj ugodno ali neugodno. Vpliva spolnosti na zdravje ne moremo zanikati. »Seveda je /zveza med zdravjem, počutjem in spolnostjo/, takrat se človek počuti mladega, kako že pravite, fit, kajne…to je povezano s seksualnostjo« Iz naših intervjujev sledi, da spolnost v najširšem smislu, ki vključuje ljubezen, dobro vpliva na zdravje. Indikator ugodnega vpliva je, da se človek počuti mlajšega, bolj "fit". Poudarjena je predvsem čustvena plat spolnosti, ne toliko telesna sprostitev. Morda bi temu počutju lahko rekli »ljubezenska pomladitev« ali »cvetje v jeseni«. »Verjamem, boljše se počutim, če je dotik in če čutim, da me ima nekdo rad, se počutim mlajšo.«

Ali torej odsotnost spolnega življenja slabo vpliva na zdravje? Tu bi morali biti v sodbi zadržani. Spolno življenje hkrati z ljubezenskimi težavami starega človeka tudi izčrpava. Verjetno je mirno in zmerno ljubezensko ukvarjanje dobrodejno, pretiravanja pa čustveno in/ali fizično naporna, tako da bi lahko dali prav vprašanki, ki pravi, da se lahko živi tudi brez tega.

Pri analizi štirih intervjujev sem oblikovala 3 kategorije in 7 podkategorij. Na raziskovalna vprašanja sem pridobila odgovore. Ugotovila sem, da anketirani starostniki seksualnost razumejo kot ljubezen, dotik, zadovoljstvo in druženje. Opisujejo čustveno komponento seksualnosti, telesno komponento le kot dotik. Pri opisovanju seksualnosti je prepoznati prednosti in ovire. Ovire vidijo v ne zagotavljanju pogojev za seksualnost, kot je možnost bivanja v isti sobi. Oviro jim predstavlja tudi fizična spremenjenost, kot so spremembe zunanje podobe in odvisnost, ki je posledica fizične oslabelosti. Prednosti so sproščenost, uživanje ter avtonomija. Anketirani stanovalci doma Viharnik poudarjajo pomen sobivanja v starosti, predvsem sobivanje z ljubljeno osebo.

S pomočjo ugotovitev, oblikovanih kategorij, podkategorij, povezave z besedilom in iskanjem vzrokov in posledic sem oblikovala nov teoretični koncept.

Tabela 1: Prikaz kod, podkategorij in kategorij

KODE=33	KATEGORIJE	PODKATEGORIJE
Ljubezen, moč seksualnosti, drugačna zaljubljenost, lepo, boljše, smisel življenja, pogovor, iskrice	Romantika	Dobro počutje
Sproščenost, ni strahu, ni obremenitev, uživanje	Romantika	Uživanje
dotikih, poljubih, zvestoba, priznanje veze, ponovna poroka,	Pričakovanja	Hrepenenje
Skupaj, ista soba, druženje, zaupanje		Pogoji za seksualnost
Bližina, izguba, odvisnost, pripadnost, prepuščenost samemu sebi, izkoriščanje		Strah pred osamljenostjo
Ustreči partnerju, mnenje otrok, mnenje zaposlenih	Omejevanje seksualnosti	Prilagajanje/negativni odnos okolice do seksualnosti starejših
Lepa, mlada, spolno privlačnost	Omejevanje seksualnosti	Zunanji videz

Na osnovi analize besedila sem oblikovala 33 kod, ki sem jih združila v kategorije.

» Ko si mlad imaš predsodke, kaj bo….zdaj je drugače, sproščen si, bolj se predaš, ljubezen jemlješ kot nekaj svetega, kot nov smisel življenja« označuje kategorija Romantika. Podkategorijo Hrepenenje pa opisuje sledeče: »želim si dotikov, poljubov…boljše se počutim…«.

Izjava »….želim si seksualnosti, ampak mora biti zelo privlačna oseba, bi jo malo pobožal in bi bilo takoj drugače« podpre podkategorijo Zunanji videz in je v povezavi s kategorijo Omejevanje seksualnosti. To opredeljuje izjava: »V domu imaš možnost, da spoznaš sebi primernega, jaz sem ga. Z njim sem skupaj cel dan, želim pa si skupne sobe za naju.«

Podkategorijo Prilagajanje/negativni odnos okolice do seksualnosti lahko podkrepimo z naslednjimi izjavami: » ….sin naju je našel v postelji objeta in je rekel češ, ata kaj se ga pa greš« ali » partnerju ni bilo do seksualnosti, sem se ji morala odreči, če sem želela, da sva skupaj..«.

Navedena podkategorija se prepleta s podkategorijo Strah pred osamljenostjo, ki jo opišejo: »….ljudje se v starosti poročajo zgolj iz potrebe, da si postrežen in, da nisi sam. Takrat se partnerja samo izkorišča« ali »…. uživam v gledanju starejšega zaljubljenega para. Hvala bogu, da sta se našla, vsaj ne bosta sama. Ko si mladje to vseeno, s starostjo ni dobro če si sam«.

Ugotovila sem, da anketiranci seksualnost opisujejo kot razmerje med žensko in moškim, kjer ključno vlogo igrajo nežnosti, ljubezen, pogovor in iskrice. Prednostno navajajo duhovno in čustveno komponento spolnosti. Telesno zgolj kot poljub in dotik. V spolnosti uživajo, so sproščeni, predvsem jim je lepo. Navajajo pričakovanja, kot so zagotovitev pogojev za spolnost in hrepenijo po dotikih, objemih, partnerstvu. Anketiranci izražajo strah pred osamljenostjo, odvisnostjo in izgubo. Pojavi se tudi pomen zunanjega videza, ko fizično lepoto enačijo z mladostjo. Prepoznana je v izjavi: »….fantaziram, da sem privlačen, mlad in lep……«. Na drugi strani pa ne navajajo bolezni ali kakršne koli druge disfunkcije, ki bi jim predstavljala oviro pri seksualnosti.

5 RAZPRAVA

5. 1 Kritična ocena uporabljene metode

Kvalitativni pristop z uporabo intervjuja, kot tehnike zbiranja podatkov, je za raziskovano področje primerna metoda, predvsem zaradi tega, ker vstopamo v intimni svet posameznika in le ta način dobimo ustrezne podatke, ki nam lahko pojasnijo fenomen seksualnosti starejših v slovenskem prostoru.

5.2 Razprava o teoretičnem in praktičnem pomenu ugotovitev

Na osnovi ugotovitev sem oblikovala nov teoretični koncept, ki bi ga bilo potrebno testirati v praksi.

Pri oblikovanju novega teoretičnega koncepta sem izhajala iz treh kategorij, ki sem jih pridobila z analizo intervjujev. Kategorija ROMANTIKA je povezana z ZADOVOLJSTVOM starostnika. Starostnik, ki uživa, je tudi bolj zadovoljen. Starostniki v raziskavi so navajali ovire (kategorija Omejevanje), kot je nemožnost bivanja v isti sobi. Zagotovitev pogojev za izkazovanje intimnosti bi omogočilo zadovoljstvo starostnikov.

Kategorija PRIČAKOVANJA je povezana s konceptom ZADOVOLJSTVO v obeh smereh. Starostnik, ki ima izpolnjena pričakovanja, kot so pogoji za seksualnost in ni osamljen, obenem pa deležen dotikov in ostalih izkazovanj ljubezni, je zadovoljen. Starostniki si želijo sobivanja, bližine in telesnega dotika, realizacija navedenega vpliva na zadovoljstvo starostnika. Koncept ZADOVOLJSTVO lahko opredelimo tudi s kategorijo OMEJEVANJE SEKSUALNOSI. Zunanji videz vpliva na samopodobo in s tem na zadovoljstvo starostnika. Pri tem ima vlogo tudi mnenje zaposlenih o seksualnostih starostnikov.

Kategorija ROMANTIKA je povezana s konceptom DOŽIVLJANJE SEKSUALNOSTI. Seksualnost človeka se z leti spreminja, udeleženci v raziskavi navajajo, da pogrešajo bližino, ne konkretne spolnosti. Opisujejo pomembnost pogovora ter fantazije, da so lepi in privlačni. Obenem navajajo, da z leti ne gre več za zaljubljenost, ampak odvisnost od drugega. Kategorija PRIČAKOVANJA je v povezavi s konceptom DOŽIVLJANJE SEKSUALNOSTI. Koncept DOŽIVLJANJE SEKSUALNOSTI je v medsebojni povezavi s konceptom ZADOVOLJSTVO. Starostniki seksualnost izražajo kot dotik, objem, zadovoljstvo in ljubezen na eni strani, na drugi pa zadovoljstvo z dotikanjem in bližino partnerja.

Zadovoljstvo v ljubezni, dobro počutje, zadovoljena potreba po pripadnosti in neobremenjenost s fizično spremenjenostjo pa vpliva na SAMOPODOBO STAROSTNIKA, ki je v povezavi z doživljanjem seksualnosti starostnika. Doživljanje seksualnosti je v medsebojni povezavi s konceptom TRANSFORMACIJA SEKSUALNOSTI. Doživljanje seksualnost starostnika je drugačna od doživljanja seksualnosti v mladih letih (poudarek na dotiku, bližini) kar sovpada s transformacijo seksualnosti, ki se kaže z dotiki, objemi.

PRILOGA

1 KODIRANJE

Kode za področja so vsebovane že v vprašanjih. Vprašanj je 10. Že med intervjuji je spraševalka nekatera vprašanja združevala po smislu, pri nekaterih pa se je pokazalo smotrno uvesti novo področje. Tako smo dobili spodnjih 8 kod za področja:

OPREDELITEV SPOLNOSTI

» Ljubezen, kaj bi rekel drugega, da čutiš nekoga, ki te ima rad.« - » Druženje, dotik« - »kaj mi pomen….crkljanje, dotik« - » ljubezen, dotik, zadovoljstvo«

SPOLNOST V ŠIRŠEM IN OŽJEM POMENU: SPOLNOST - SEKS, LJUBEZEN - SEKS

KONTINUUM OD DRUŽENJA DO SPOLNIH ODNOSOV

MEHKI SEKS - TRDI SEKS

Komentar: Odgovori na vprašanje o definiciji spolnosti naštevajo predvsem "mehke" oblike spolnosti: druženje, dotik, crkljanje; in poudarjajo bolj čustvene in duhovne oblike simpatije, ljubezen, imeti rad, omenjajo pa tudi zadovoljstvo, to je, ugodje, užitek. Navedejo nas na razmišljanje o običajnih nasprotjih med ljubeznijo in seksom, in na misel, da je pri starih v domu bolj malo seksa pa več preproste simpatije, ljubezni, "mehkih" oblik telesnih stikov. Morda bi bilo ustrezno poimenovanje značilne kategorije spolnosti starih v domu MEHKA SPOLNOST.

OBSTOJ SPOLNE ŽELJE IN NJENO IZRAŽANJE

» Ja, imam željo.« - » Imam željo.« - » Čutim željo po dotikih, poljubih.« - »ja čutim, ampak mora biti zelo privlačna oseba, bi jo malo pobožal, pa je takoj malo drugače«

»Seveda jo, pobožam kakšno gospo.« - »Rečem: a boš prišel k meni, da se bova malo stisnila.« - »Izražam, tako, da povem.« - »o, ja (smeh)«

OBSTOJ SPOLNE ŽELJE

ŽELJA PO TELESNI SPOLNOSTI

ŽELJA PO MEHKI SPOLNOSTI

ŽELJA PO LJUBEZNI

SPODBUDE ŽELJE

POGOJI, DA SE POJAVI ŽELJA

NEPOSREDNO BESEDNO IZRAŽANJE ŽELJE

NEBESEDNO IZRAŽANJE ŽELJE

POSREDNO IZRAŽANJE ŽELJE

Komentar: Vprašanci svojo željo po ljubezni in spolnosti priznavajo, tako željo po ljubezni kot po telesnih stikih. Jo tudi izražajo. Izražajo jo lahko neposredno ali posredno; besedno ali nebesedno, z vedenjem. Želje so različne. Pri starejšem človeku se predstave o "trdem seksu" umaknejo bolj blagim predstavam in željam: po dotikih, božanju, poljubih, predvsem pa o ljubečem odnosu: druženju, pogovorih, naklonjenosti, nežnosti. Želje tudi niso več močne in niso kar naprej prisotne; da se pojavi želja, je potrebna spodbuda. Če moški opazi privlačno gospo, se mu pojavi želja; najbrž tudi obratno.

SPOLNO UDEJSTVOVANJE

»Seveda jo, pobožam kakšno gospo.« - »Rečem: a boš prišel k meni, da se bova malo stisnila.« "Zdaj bolj fantaziramo, je pa navzoče." - "... sin naju je našel v postelji..."

KONTINUUM SPOLNOSTI
MEHKA SPOLNOST
PREVLADA ČUSTVENEGA STIKA
UMIK V FANTAZIJO
ODPOVED TELESNOSTI

Komentar: Najprej pomislimo na to, da se spolno udejstvovanje razvrsti na širokem razponu predstav in dejavnosti: od zgolj fantaziranja preko druženja po simpatiji, družabnosti, iger, družabnega kramljanja, intimnih, zaupnih pogovorov do dotikov, držanja za roko, objemov, poljubov in nazadnje do "postelje", kjer se pač dogaja odvisno od njegove zmožnosti. Verjetno prevladujejo oblike "mehke spolnosti" ali celo zgolj čustven stik, prijateljstvo. Pri nekaterih pride do umika v občasno fantazijo, do tega, da se človek odpove telesnim stikom, ker ne vodijo do izpolnitve.

SPREMEMBE SPOLNOSTI S STAROSTJO IN V DOMU

» Boljše kot v mladih letih." - v sami ljubezni v mladosti in starosti ni razlik..." - "...kolegica mi je rekla, da nikoli ne bom mogla biti sama" - »…Morala sem se prilagoditi partnerju, on pa ni bil zainteresiran za spolnost…..Menim, da se moški zveste partnerice naveliča….Ni pomembna dolžina skupnega življenja, važno je skupaj bivati, ležati v isti postelji…Zelo pomemben je pogovor, to je ta glavno….zdaj, ko nisva več skupaj, jaz pogrešam bolj bližino, brez spolnosti, čedalje bolj…. « - »…Z leti se je vse spremenilo. Ni več prave zaljubljenosti, gre bolj za izkoriščanje drug drugega…Vdovec sem že 20 let, od takrat nisem imel nobene resne veze. Vse nežno in bežno. Če je prava ljubezen, se človek ne zaljubi več.« - » Ko si mlad imaš predsodek, kaj bo, zdaj si sproščen, ni te strah zanositve….bolj se predaš, zdaj je boljše…spremenilo se je, vdova, ki ji nova veza prinese smisel življenja….drugo življenje.« - "Spremenilo se je, spoznal sem novo partnerko in v tem uživam.« - "S starostjo ne moreš več biti tako zaljubljen, ne moreš partnerici ugoditi…ampak je lahko lepo.«

SPREMEMBE SPOLNOSTI V ČASU (MLADOST - STAROST)

SPREMEMBE GLEDE NA SPREMEMBO PROSTORA (DOMAČE BIVALIŠČE - ZAVOD)

SPREMEMBE KAKOVOSTI SPOLNOSTI (UGODJA, UŽITKA)

KVALITATIVNE SPREMEMBE (NAČIN DOŽIVLJANJA, PRAKTICIRANJA)

KVANTITATIVNE SPREMEMBE (INTENZIVNOST UGODJA)

SPREMEMBE PRI POROČENIH IN SAMSKIH (VDOVELIH)

ODVISNOST SPREMEMB OD OSEBNIH/DEMOGRAGFSKIH ZNAČILNOSTI

Komentar: Spremembe spolnosti s časom lahko opazujemo na več dimenzijah, predvsem na dimenzijah časa in prostora. Pride do sprememb v času in do sprememb glede na spremembo lokacije (domače bivališče - zavod). Poleg tega ljudje sami lahko pozitivno ali negativno vrednotijo spremembe. Kakšne so kvalitativne spremembe? Opazimo, da vprašanci predvsem primerjajo doživljanje spolnosti v mladosti z doživljanjem v starosti. Nekateri menijo, da spremembe so, drugi, da jih ni. Ti slednji mislijo predvsem na bistveno spremljevalko spolnosti, tj. ljubezen. Star človek še vedno lahko ljubi; glede tega čustva se nič ne spremeni. Poleg tega kaže, da je potreba po drugem človeku, po biti z drugim, pri ljudeh različna. Tudi to se ne spremeni, ta potreba ostane. Sicer pa spremembe so, verjetno na vseh dimenzijah. Lahko so pozitivne ali negativne. Med pozitivnimi je večja sproščenost, odsotnost strahu pred zanositvijo, večja predanost. Sprememba je lahko tako pomembna, da človek govori o tem, da je na novo zaživel; ali pa, da zveza izpolnjuje njegovo življenje z užitkom. Spremembe na slabše so v glavnem povezane z upadom spolnega zanimanja, spolne moči. Samih po sebi teh sprememb ne gre negativno vrednotiti. Sokrat je dejal, da se je na starost znebil krutega tirana. Upad spolnosti prinese človeku blagodejen mir - tako organizem ohranja energijo in skrbi za preživetje. Med spremembe na slabše lahko uvrstimo tudi mnenje, da gre pri tej starosti za "izkoriščanje", ne za pravo ljubezen, torej za partnerstva, ki temeljijo na preračunljivosti. To je morda samo pregrob izraz za to, da se partnerstva ne sklepajo iz strasti ampak zaradi osamljenosti; da bi si preskrbeli družabnika. Spolnost se spremeni tudi kvantitativno; spremeni se intenzivnost ugodja kot intenzivnost vsega čustvovanja. Vendar pa se ugodje še vedno pojavlja in je še vedno lahko "zelo prijetno". O spremembah spolne dejavnosti in doživljanja glede na preselitev v dom, ni neposrednih izjav. Iz konteksta pa lahko sklepamo, da pomeni dom za nekatere novo priložnost, saj spoznajo nove ljudi - novega partnerja. Pomembno je opažanje, da je z ozirom na spolnost položaj poročenih, ki so v domu z zakoncem, drugačen od položaja samskih in vdovelih. Za te slednje je dom nova priložnost. Za one prve pa ne; pri njih se nadaljuje ustaljena zveza, v kateri enega od partnerjev (ali obeh) spolnost ne zanima več; pride do naveličanosti z odnosom. Drugi lahko to doživlja kot prikrajšanost, posebno ob zgledih drugih, ki so si našli novega partnerja (zavist).

STALIŠČE DO SPOLNOSTI DRUGIH

» To se mi pa zdi v redu. - »Uživam v gledanju starejših zaljubljenih parov, hvala bogu, da sta se našla,…veš, da nisi sam….da imaš ob sebi nekoga, ki te ima rad….ko si mlajši , je to manj pomembno…v sami ljubezni v mladosti in starosti ni razlik, le da zdaj lahko delaš kar hočeš, uživaš…kaj bi delala v sobi…v zrak gledala….kolegica mi je rekla, da nikoli ne bom mogla biti sama…« - »V redu se mi zdi.« - »Občutki so taki: Zakaj še jaz nisem tako zaljubljen. Vendar je to loterija, na stara leta pa sploh. - "Za ljudi, ki se v starosti poročijo bi rekel, da je v redu, če se imata res rada." - "Pri nama je preskočila iskrica, sin naju je našel v postelji…pričakoval sem, da bo rekel: 'ata kaj se ga greš', pa ni nič." - »Na splošno sem proti porokam, ker nisem verna, da pa skupaj živijo je pa v redu…Svojemu partnerju sem rekla, da če bi čudežno bila spet mlada, bi potovala.« - "Ljudje se na stara leta poročajo iz potrebe, da so postreženi, urejeni. S starostjo ne moreš več biti tako zaljubljen, ne moreš partnerici ugoditi…ampak je lahko lepo.«

SPREJEMANJE-ZAVRAČANJE SPOLNOSTI PRI DRUGIH

INTENZIVNOST SPREJEMANJA-ZAVRAČANJA (UŽITEK)

DOŽIVLJANJE SIMPATIJE (EMPATIJE) VS. ANTIPATIJE

ZAVIDANJE

PREDNOSTI - SLABOSTI PARTNERSKE ZVEZE V STAROSTI

Komentar: V splošnem je lahko odnos do partnerskih zvez v starosti in do poroke sprejemajoč ali odklonilen. V nas ali drugih starostnikih sproži lahko občutja odobravanja, simpatije, empatije ali zgražanja, zavisti, obžalovanja, da nismo sami našli partnerja/partnerko. Med našimi intervjuvanci zasledimo odobravanje partnerskih zvez starih, empatijo, celo užitek, če vidijo tak par, po drugi strani pa zadržanost, blago zavist in blago neodobravanje, češ da je tak korak tvegan ali pa preračunljiv. Med prednostmi partnerske zveze v starosti so: doživljanje ljubezni, občutek, da nisi osamljen. Med slabostmi ta, da ne veš, ali bo zveza trajala, in pa da ne veš, kakšni so pravi motivi partnerja/partnerice; morda gre samo za preračunljivost in izkoriščanje za posebno pozornost in dodatno oskrbo.

VPLIV SPOLNOSTI NA ZDRAVJE

»Seveda je, takrat se človek počuti mladega, kako že pravite, fit, kajne…to je povezano s seksualnostjo« - »Verjamem, boljše se počutim, če je dotik in če čutim, da me ima nekdo rad, se počutim mlajšo.« - »Da, vendar težko bi rekla, lahko se živi tudi brez tega, ampak brez dotika bi težko živela.« - »Toliko pa nisem podkovan. Počutim se toliko boljše, da sem sproščen, da fantaziram, da sem privlačen in se tako tudi počutim… zdaj bolj fantaziramo, je pa navzoče«

LJUBEZENSKA POMLADITEV

MEHANIZEM VPLIVA SPOLNOSTI NA ZDRAVJE

Komentar: V splošnem bi lahko ljubezensko in/ali spolno življenje v starosti vplivalo na zdravje ali pa ne vplivalo; če bi vplivalo, tedaj ugodno ali neugodno. Iz naših intervjujev sledi, da spolnost v najširšem smislu, ki vključuje ljubezen, dobro vpliva na zdravje. Indikator ugodnega vpliva je, da se človek počuti mlajšega, bolj "fit". Poudarjena je predvsem čustvena plat spolnosti, ne toliko telesna sprostitev. Ali torej odsotnost spolnega življenja slabo vpliva na zdravje? Tu bi morali biti v sodbi zadržani. Spolno življenje hkrati z ljubezenskimi težavami starega človeka tudi izčrpava. Verjetno je mirno in zmerno ljubezensko ukvarjanje dobrodejno, pretiravanja pa čustveno in/ali fizično naporna, tako da bi lahko dali prav vprašanki, ki pravi, da se lahko živi tudi brez tega.

OKOLIŠČINE IZRAŽANJA SPOLNOSTI (SPODBUDE IN OMEJITVE V INSTITUCIJI)

»Dom je na koncu ceste, ki ne vodi nikamor….to….« - »... želim si razumevanja, da se moje želje upoštevajo." - » Ja želim si, tako, da bi bila z mojo prijateljico skupaj v isti sobi« - »Ja, skoz skupaj z mojim, v isti sobi...«

RAVNODUŠNOST, VDANOST V USODO

RAZUMEVANJE ŽELJA KOT POGOJ

ZAGOTOVITEV ZASEBNOSTI PAROM

Komentar: Kot smo že omenili, je bilo nekoč stališče do spolnosti v zavodih milo rečeno zadržano, tudi hipokritsko; spolnost so tolerirali, če je bila skrita. Zdaj je glede tega vzdušje očitno bolj sproščeno in stanovalci lahko odkrijejo svoje simpatije in partnerske zveze. Verjetno je bolj sproščeno tudi stališče do javnega izkazovanja pozornosti in nežnosti. Po čem drugem tako ni potrebe. Kako lahko dom prispeva k sproščenemu sklepanju in ohranjanju partnerskih zvez. Iz intervjujev razberemo tri stališča: prvo je, da to ni bog ve kako pomembno, ker ni več dosti časa in volje za ta doživetja. Drugo je, da naj bi dom upošteval želje stanovalcev (verjetno glede možnosti druženja in skupnega bivanja) in tretja, naj bi dom upošteval željo po skupnem bivanju parov.

3 DEFINICIJE KOD

OPREDELITEV SPOLNOSTI

- » Druženje, dotik« - »kaj mi pomen….crkljanje, dotik« - » ljubezen, dotik, zadovoljstvo«

SPOLNOST V ŠIRŠEM IN OŽJEM POMENU: Iz intervjujev razberemo, da lahko govorimo o spolnosti v širšem pomenu, ki vključuje ljubezen in podobna čustva naklonjenosti (»Ljubezen, kaj bi rekel drugega, da čutiš nekoga, ki te ima rad.«) in spolnost v ožjem pomenu ("...sin naju je našel v postelji..."), to so seksualna dejanja, za katera ni nujno, da bi jih spremljalo posebno čustveno nagnjenje mimo fizične potrebe. Širši pomen vključuje ožjega, lahko pa sta obe vrsti doživljanja in prakse ločeni (platonska ljubezen vs. promiskuitetni seks).

MEHKA SPOLNOST - TRDA SPOLNOST: Spolne dejavnosti lahko delimo na tiste, ki uvajajo spolni odnos (druženje, dvorjenje, dotikanje, objemi, poljubljanje ipd.), to je "mehki seks" ali spolnost v širšem pomenu, in tiste, ki sestavljajo predigro in sam fizični spolni odnos ("trdi seks"). Praktična ločnica bi bila med "oblečenimi" in "slečenimi" dejavnostmi. Vse pa spremlja ugodje.

OBSTOJ SPOLNE ŽELJE IN NJENO IZRAŽANJE

OBSTOJ SPOLNE ŽELJE: želja po najširše pojmovani spolnosti, tj. bolj ali manj trajnem odnosu z osebo drugega ali istega spola, odnosu, v katerem se doživi čustvo ljubezni in pride do telesnega spolnega stika, samo enega od tega dvojega ali obojega; pri tem doživimo ugodje. » Imam željo (po spolnosti).«

ŽELJA PO TELESNI SPOLNOSTI: želja po telesnem spolnem stiku različnih vrst in intenzitete (dotik, objem, poljub, božanje, crkljanje), po spolnem odnosu v ožjem smislu. » Čutim željo po dotikih, poljubih.« - »Rečem: a boš prišel k meni, da se bova malo stisnila.«

SPODBUDE ŽELJE: želja se vzbudi, če se pojavi primerna oseba v primernih okoliščinah (»ja čutim, ampak mora biti zelo privlačna oseba, bi jo malo pobožal...")

IZRAŽANJE ŽELJE: je lahko neposredno ali posredno, verbalno ali neverbalno. V naših primerih se pojavlja neposredno besedno izražanje želje po spolnem oz. ljubezenskem stiku, odnosu. (»Izražam (željo), tako, da povem.«

SPOLNO UDEJSTVOVANJE

KONTINUUM SPOLNOSTI: Razpon "spolnih" dejanj od fantaziranja, druženja, simpatije, dvorjenja, preko dotikov, objemov, do intimnega telesnega stika in spolnega odnosa v ožjem pomenu.
MEHKA SPOLNOST: spolnost v širšem pomenu, spolne dejavnosti, ki uvajajo spolni odnos (druženje, dvorjenje, dotikanje, objemi, poljubljanje ipd.). »Seveda jo, pobožam kakšno gospo.« - »Rečem: a boš prišel k meni, da se bova malo stisnila.«

PREVLADA ČUSTVENEGA STIKA: Spolnost v ožjem smislu lahko spremljajo ljubezenska čustva, lahko pa ne. V naših primerih je bolj poudarjen čustven stik, ljubezen, pripadnost kot telesna spolnost.
UMIK V FANTAZIJO: je oblika spolnega doživljanja poleg drugih posrednih spolnih dejavnosti (pisanje, dopisovanje, internetni seks), ki se fizično ne realizirajo. "Zdaj bolj fantaziramo, je pa navzoče."
ODPOVED TELESNOSTI: eden od možnih načinov partnerskega odnosa, za katerega so značilni medsebojna naklonjenost, ljubezen, čustvena intimnost, spoštovanje, predanost, vendar brez telesne spolnosti.

SPREMEMBE SPOLNOSTI S STAROSTJO IN ZARADI BIVANJA V DOMU

SPREMEMBE SPOLNOSTI V ČASU (MLADOST - STAROST): primerjava med doživljanjem spolnosti v mladosti in v starosti; zmanjševanje telesne spolnosti in večji poudarek na čustveni navezanosti, ljubezni. Star človek še vedno lahko ljubi, spolna moč pa usahne. - "... v sami ljubezni v mladosti in starosti ni razlik..." - "...kolegica mi je rekla, da nikoli ne bom mogla biti sama..." - "S starostjo ne moreš več biti tako zaljubljen, ne moreš partnerici ugoditi…ampak je lahko lepo.« - "zdaj bolj fantaziramo, je pa navzoče...«

SPREMEMBE GLEDE NA SPREMEMBO PROSTORA (DOMAČE BIVALIŠČE - ZAVOD): dom lahko pomeni priložnosti za spoznavanje novih oseb in sklepanje novih partnerstev. - "…spremenilo se je, vdova, ki ji nova veza prinese smisel življenja….drugo življenje.« - "Spremenilo se je, spoznal sem novo partnerko in v tem uživam.«

SPREMEMBE KAKOVOSTI SPOLNOSTI (UGODJA, UŽITKA): ugodje ob spolnosti ostane; telesno doživljanje (ugodje) je v starosti manj intenzivno. - »Boljše kot v mladih letih." - »Ko si mlad imaš predsodek, kaj bo, zdaj si sproščen, ni te strah zanositve….bolj se predaš, zdaj je boljše..."

KVALITATIVNE SPREMEMBE DOŽIVLJANJA, PRAKTICIRANJA SPOLNOSTI: v starosti se seks umakne blažjim oblikam telesnega stika (dotiki, objemi, božanje, 'crkljanje') in različnim oblikam naklonjenosti, ljubezni, navezanosti, in besedne intimnosti. - "...zdaj, ko nisva več skupaj, jaz pogrešam bolj bližino, brez spolnosti, čedalje bolj…« - "...važno je skupaj bivati, ležati v isti postelji…Zelo pomemben je pogovor, to je ta glavno…"

KVANTITATIVNE SPREMEMBE (INTENZIVNOST UGODJA): stari še vedno doživljajo ugodje ob spolnih dejavnostih v najširšem pomenu, intenzivnost tega doživljanja pa je manjša kot v mladosti »…Z leti se je vse spremenilo. Ni več prave zaljubljenosti, gre bolj za izkoriščanje drug drugega

SPREMEMBE PRI POROČENIH IN SAMSKIH (VDOVELIH): pri poročenih parih, kjer sta oba zakonca v domu, lahko pride do naveličanja, ravnodušnosti; spolno doživljanje otopi, zakonska zveza pa preprečuje odnose z novim partnerjem/partnerko, ki bi oživili ljubezensko življenje »…Morala sem se prilagoditi partnerju, on pa ni bil zainteresiran za spolnost…..Menim, da se moški zveste partnerice naveliča…- Vdovec sem že 20 let, od takrat nisem imel nobene resne veze. Vse nežno in bežno. Če je prava ljubezen, se človek ne zaljubi več.«

Komentar: Spremembe spolnosti s časom lahko opazujemo na več dimenzijah, predvsem na dimenzijah časa in prostora. Pride do sprememb v času in do sprememb glede na spremembo lokacije (domače bivališče - zavod). Poleg tega ljudje sami spremembe lahko vrednotijo pozitivno ali negativno. Kakšne so kvalitativne spremembe? Opazimo, da vprašanci predvsem primerjajo doživljanje spolnosti v mladosti z doživljanjem v starosti. Nekateri menijo, da spremembe so, drugi, da jih ni. Ti slednji mislijo predvsem na bistveno spremljevalko spolnosti, tj. ljubezen. Star človek še vedno lahko ljubi; glede tega čustva se nič ne spremeni. Poleg tega kaže, da je potreba po drugem človeku, po biti z drugim, pri ljudeh različna. Tudi to se ne spremeni, ta potreba ostane. Sicer pa spremembe so, verjetno na vseh dimenzijah. Lahko so pozitivne ali negativne. Med pozitivnimi je večja sproščenost, odsotnost strahu pred zanositvijo, večja predanost. Sprememba je lahko tako pomembna, da človek govori o tem, da je na novo zaživel; ali pa, da zveza izpolnjuje njegovo življenje z užitkom. Spremembe na slabše so v glavnem povezane z upadom spolnega zanimanja, spolne moči. Samih po sebi teh sprememb ne gre negativno vrednotiti. Sokrat je dejal, da se je na starost znebil krutega tirana. Upad spolnosti prinese človeku blagodejen mir - tako organizem ohranja energijo in skrbi za preživetje. Med spremembe na slabše lahko uvrstimo tudi mnenje, da gre pri tej starosti za "izkoriščanje", ne za pravo ljubezen, torej za partnerstva, ki temeljijo na preračunljivosti. To je morda samo pregrob izraz za to, da se partnerstva ne sklepajo iz strasti ampak zaradi osamljenosti; da bi si preskrbeli družabnika. Spolnost se spremeni tudi kvantitativno; spremeni se intenzivnost ugodja kot intenzivnost vsega čustvovanja. Vendar pa se ugodje še vedno pojavlja in je še vedno lahko "zelo prijetno". O spremembah spolne dejavnosti in doživljanja glede na preselitev v dom, ni neposrednih izjav. Iz konteksta pa lahko sklepamo, da pomeni dom za nekatere novo priložnost, saj spoznajo nove ljudi - novega partnerja. Pomembno je opažanje, da je z ozirom na spolnost položaj poročenih, ki so v domu z zakoncem, drugačen od položaja samskih in vdovelih. Za te slednje je dom nova priložnost. Za one prve pa ne; pri njih se nadaljuje ustaljena zveza, v kateri enega od partnerjev (ali obeh) spolnost ne zanima več; pride do naveličanosti z odnosom. Drugi lahko to doživlja kot prikrajšanost, posebno ob zgledih drugih, ki so si našli novega partnerja (zavist).

STALIŠČE DO SPOLNOSTI DRUGIH

SPREJEMANJE-ZAVRAČANJE SPOLNOSTI PRI DRUGIH

INTENZIVNOST SPREJEMANJA-ZAVRAČANJA (UŽITEK)

DOŽIVLJANJE SIMPATIJE (EMPATIJE) VS. ANTIPATIJE

ZAVIDANJE

PREDNOSTI - SLABOSTI PARTNERSKE ZVEZE V STAROSTI

VPLIV SPOLNOSTI NA ZDRAVJE

- »Da, vendar težko bi rekla, lahko se živi tudi brez tega, ampak brez dotika bi težko živela.« - »Toliko pa nisem podkovan. Počutim se toliko boljše, da sem sproščen, da fantaziram, da sem privlačen in se tako tudi počutim… zdaj bolj fantaziramo, je pa navzoče«

LJUBEZENSKA POMLADITEV

MEHANIZEM VPLIVA SPOLNOSTI NA ZDRAVJE

OKOLIŠČINE IZRAŽANJA SPOLNOSTI (SPODBUDE IN OMEJITVE V INSTITUCIJI)

» Dom je na koncu ceste, ki ne vodi nikamor….to….« - »... želim si razumevanja, da se moje želje upoštevajo." - » Ja želim si, tako, da bi bila z mojo prijateljico skupaj v isti sobi« - »Ja, skoz skupaj z mojim, v isti sobi...«

RAVNODUŠNOST, VDANOST V USODO

RAZUMEVANJE ŽELJA KOT POGOJ

ZAGOTOVITEV ZASEBNOSTI PAROM

KVALITATIVNO

Spolnost starostnikov v domu - Sexuality of the elderly in an institution

Ni komentarjev:

Objavite komentar