V razpravi na seminarju sem omenil tudi primer starejšega gospoda, ki je v nepravi ustanovi čakal na pregled oči. Dogodek sem bil pred časom opisal v nekem svojem drugem blogu. Naj ga tu ponatisnem, saj bolj verno opisuje tisto, kar sem na predavanju že tudi sam malo pomešal.
"Sedim v čakalnici, sam, presenetljivo, saj je običajno vse polno. Kaže, da imajo nov red, ki za spremembo od prejšnjih deluje. Čez čas pride v čakalnico starejši možak. Sleče bundo in sede v drugo vrsto sedežev, pred drugo ordinacijo, tako da si kaževa hrbta. Čez čas vstane, se sprehodi po čakalnici. Ogleduje napise na vratih ordinacij. Visok, slok možak, starejši od mene, mogoče okrog osemdeset, dobro je videti. Obraz pravilnih potez, očala, ni plešast. Malo težko hodi, poznajo se mu leta. Ko zakroži po čakalnici, spet sede na svoj prostor. Čakava. V moji ordinaciji je promet. Nekdo pride ven, nekdo mimo mene vstopi - vsak ima svojo uro. Bom že počakal. Z gospodom čakava. Molče.
Čez čas pride neka sestra in prijazno ogovori gospoda: A vi čakate za to ordinacijo? - Ja. - Tukaj danes ni noben'ga. - Ja tukaj čakam, sem naročen. - Ja, ampak danes tukaj ni noben'ga. Ne delajo, razločno poudari sestra. - Če sem pa naročen. Mam napotnico. - Pokaž'te. - Ja, gospod, to ni za tukaj. - Kako ni, če pa je. - Počakte, bom sestro vprašala. - Gre in se čez trenutek vrne. - Gospod, vi ste tukaj naročeni za 16. 4. - Ja, sem naročen. - Ja, ampak ne za danes - sestra povišuje glas - za 16. 4. - Ja, ampak jaz n'č ne vidim, jaz moram na pregled. So mi v Trnovem rekli. - Pokaž'te še enkrat napotnico. - Sestra gleda napotnico. Gospod, vi 'mate napotnico za oči, za specialista. - Ja, za oči, za oči. Za vojaško (misli na bivšo vojno bolnico, kjer je zdaj očesna klinika.) - Ampak to ni tukaj, gospod, mu na ves glas dopoveduje sestra. Za kam pa imate napotnico? A za polikliniko? - Sestra ga ne razume. Mlada je, ne ve, kaj je 'vojaška'. Možak je ves zmeden. - Veste, jaz sem že mal tak, tak. - Ja, gospod, že v redu, za-kam-pa-mate-na-pot-ni-co-to-se-tu-kaj-ne-vi-di-mo-ra-te-sa-mi-vedet. Sestra misli, da bo bolje razumel, če bo zlogovaje vpila. Skušam pomagati: Mogoče ma za očesno kliniko, tamle (nismo daleč od nje). - Ja, gospod, pejte hiter tamle na očesno, da ne boste prepozen. - Aja, a tam, a na vojaško, ja, ja...
Sestra je bila prijazna. Lahko se za starega sploh ne bi zmenila. Tako pa je videla, da sedi pred ordinacijo, ki ne dela, ga ogovorila, ugotovila, da se je zmotil, da je pozabil, zamešal... Ko pa je videla, s kom ima opraviti, bi lahko prisedla, prisluhnila njegovi zgodbi in nato počasi navezala na to, kar bi povedal in lovila njegovo misel. Šele potem bi lahko dojel, kako in kaj. Tako pa je skušala prevpiti šume v njegovi glavi. - Dej, dej, teorija, sej nimamo cajta. - Več časa in energije porabimo, če hočemo nekaj doseči na hitro in na silo in staremu pustimo še občutek, da je res že za pod rušo, kot če bi zaplavali s tokom Old man's river..."
Ni komentarjev:
Objavite komentar