Medicinsko-tehnični in odnosni vidik nege

V pogovoru o področjih raziskovanja v zdravstveni negi v okviru seminarja VŠZN-J smo omenili, da lahko celotno področje nege razdelimo na neposredno nego in na dela, ki so posredna, kot je npr. menedžment. V podiplomskem izobraževanju oziroma na drugi bolonjski stopnji naj bi bili po mojem mnenju enakomerno zastopani obe področji: potrebno je poglobljeno znanje neposredne nege kakor tudi znanje za vodenje in upravljanje na področju nege. Druga stopnja naj ne bi omogočala zgolj beg od neposredne nege na vodstvene in upravne položaje.
Delitev na neposredno nego in posredno upravljanje nege prikriva pomembno delitev znotraj obeh teh ravni. Pri neposredni negi lahko razlikujemo dva vidika: medicinsko-tehničnega in odnosnega. Ta vidika sta enako pomembna, vplivata drug na drugega in družno zagotavljata kakovostno nego. Bolnik pričakuje od sestre, da bo zanesljivo obvladala medicinsko-tehnične postopke, hkrati pa pričakuje, da bo znala z njim vzpostaviti in vzdrževati zaupljiv, empatičen in človečen odnos.
A tudi sestra, ki vodi druge in morda upravlja oddelek ali zavod, naj bi vedela, da ima njeno menedžersko delo dva vidika: storilnostnega in odnosnega. Na storilnostni ravni skrbi za kakovostno, uspešno in učinkovito delo zdravstvenega osebja, na odnosni ravni pa skrbi za dobre odnose med sodelavci, za vzdrževanje primerne kulture in vzdušja. Tudi tu se oba vidika vzajemno ojačujeta; oba sta pomembna za uspeh celote.
V tabeli bi lahko te vidike prikazali takole:

	storilnost	odnos
Neposredna nega	1	2
Vodenje in upravljanje	3	4

Slušatelji so izrazili negodovanje nad tem, da je tako pri zdravnikih kot pri bolnikih odnosni vidik dela viden in še kar priznan, da pa premalo priznavajo medicinsko-tehnični vidik njihovega dela, ki sem jim zdi nekaj samoumevnega in rutinskega. Želijo, da bi drugi priznavali medicinsko-tehnični del kot posebno, avtonomno in zahtevno strokovno delo.