V tednu od 8. do 13. 11. 2010 je za slušatelje bolonjskega magistrskega študija zdravstvene nege na VŠZNJ potekal seminar iz raziskovanja. 12 udeleženk in 1 udeleženec so izmenoma poslušali teme kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja. Kvantitativni del je izvajala doc. dr. Joca Zurc, kvalitativnega pa izr. prof. dr. Blaž Mesec. V kvalitativnem delu so bila predavanja popestrena z vajami in razpravo.
Tako se je prvi dan po ne prav kratkem pozdravnem nagovoru, v katerem je predavatelj opisal svojo pot do kvalitativnega raziskovanja, začel s predstavitvijo udeležencev, ki so nato opisali vsak svoje delovno mesto, da bi v nadaljevanju lažje povezovali teorijo in primere s svojo vsakdanjo prakso, pa tudi, da bi predavatelj, ki se je predstavil kot laik v stroki zdravstvene nege, dobil osnovni vpogled v raznolikost nalog in opravil medicinskih sester. Sledilo je predavanje Uvod v kvalitativno raziskovanje v zdravstveni negi z nekaj razprave. Po tem so slušatelji izpolnjevali vprašalnik z vrsto ocenjevalnih lestvic, katerih namen je bil ugotoviti, katera področja raziskovanja jih bolj zanimajo, raziskovanje problemov pacientov, sester ali nege. (Ugotovitve so v blogih Zanimanje za različna področja raziskovanja v zdravstveni negi 1 in 2). Ta 'test' so udeleženci tudi takoj provizorično obdelali, kar pomeni, da jih je zanimalo, kaj jih zanima.
Drugi dan je predavatelj začel z opombami k razpravi prejšnjega dne in se razgovoril o randomizaciji (pojem kvantitativne metodologije) ter o razlikovanju medicinsko-tehničnega in odnosnega vidika nege, ter neposrednega in posrednega dela v zdravstveni negi (gl. blog z ustreznim naslovom). Nato so se udeleženci poskusili v kodiranju intervjuja študentke o doživljanju klinične prakse in si ogledali zgled tega kodiranja na PP-predstavitvi. Sledil je še en poskus kodiranja, isc. kodiranje intervjuja z moškim, ki mu je bila operativno narejena kolostoma ('Stomist'), da bi slušatelji bolj s pridom sprejeli teorijo Straussa in Corbinove o življenju s kronično boleznijo in poročilo o raziskavi med 'stomisti' na PP-predstavitvi. Že precej utrujeni so nežno odklonili previdno prošnjo predavatelja, da bi opisali primere dela s pacienti, pri katerih so se odločali po prosti presoji in se niso držali navodil. O tem so se raje prosto razgovorili. Ugotovili smo, da se seveda pojavljajo take situacije, ko sestra ukrepa po svoje, celo v nasprotju z rutino ali izrecnimi pravili. Pri tem se opira na izkušnje, 'občutek' in 'intuicijo'. Po dolgoletni praksi ji včasih kar samo zanese korak k postelji bolnika, pa se izkaže, da je res ravno tedaj potreboval pomoč; da ne omenimo, kako je sestra čisto proti navodilom privezala bolnika, za katerega je presodila, da bi bil lahko sebi nevaren, in se je izkazalo, da je ravnala prav. Temu pogovoru je sledila PP-predstavitev angleške raziskave o tem, na osnovi kakšnih podatkov se sestre odločajo. Tudi v tej raziskavi so udeleženke poudarile, da se opirajo predvsem na izkušnje (gl. blog Avtonomija stroke).
Tretji 'kvalitativni' dan se je slušateljem že poznala petkova utrujenost po napornem delovnem tednu službe in seminarja. Pred seboj pa so imeli še zahtevno temo o kriterijih kakovosti kvalitativnega raziskovanja, ki naj bi jo povrhu tega spremljali brez ustreznega predznanja o kriterijih kakovosti kvantitativnega raziskovanja. Zato je bilo treba najprej na kratko spregovoriti o metričnih karakteristikah, da bi potem poudarili razlike pri kriterijih kvalitativnega raziskovanja. Sledila je okvirna predstavitev etnografije kot kvalitativnega pristopa. PP-predstavitvi je bil dodan zgled etnografske raziskave o tem, kako mladostniki v bolnišnici uporabljajo prostor in kako si ustvarjajo svoje avtonomne individualne življenjske prostore v okviru heteronomnih, 'objektivnih' ali 'vsiljenih' prostorov. Sledil je še zadnji zgled kvalitativne raziskave, izvedene v Vel. Britaniji, o doživljanju svojcev pacientov, ki so so bili v okviru terapije po aterosklerotičnem miokardnem infarktu (AMI) podvrženi hipotermiji, da bi se preprečile komplikacije zaradi asfiksije. V teh primerih je namreč psihološki stres svojcev posebno hud, saj se zavedajo, da je življenje njihovega bližnjega na nitki. Da bi o tem povedal celotno zgodbo, je predavatelj na koncu prebral še opis doživljanja pacienta z AMI v umetni komi izpod peresa pacienta samega. Koma je psihično zelo aktivno stanje. Čeprav se pacient v vsakdanjem pomenu besede ne zaveda okolja, sprejema dražljaje iz okolja in jih preobrazi v zelo pestre blodnje, v katerih potekajo višji psihični procesi, na svojski način.
Ni komentarjev:
Objavite komentar