petek, 24. november 2023

POSKUS ANALIZE BESEDILA ČASOPISNEGA SVETOVANJA S ChatGPT

Primer časopisnega svetovanja je vzet iz svetovalnice Milene Miklavčič v Nedelu, rubrika Milena svetuje (datum vpišem, ko ga najdem). Kopija pisma in odgovora svetovalke je v Dodatku. 


POGOVOR S CHATGPT 

 



Jaz

Spodaj je navedeno pismo neke osebe svetovalki in odgovor svetovalke. Prosim, identificiraj glavne teme v pismu in odgovoru. 

ChatGPT 

Pismo govori o težavah v partnerskem razmerju, kjer se avtor, Viki, pritožuje nad spremenjenim vedenjem njegove partnerice. Opiše nenehne kritike glede njegovega okusa za notranjo opremo, težave pri obisku njegove mame, pritisk glede otroka ter njeno agresivno vedenje, ko je želela zamenjati službo. 

Odgovor svetovalke se osredotoča na analizo njunega razmerja in različnih faz zaljubljenosti ter ljubezni. Svetovalka opozarja na razlike med začetno zaljubljenostjo in resnično ljubeznijo, pa tudi na nevarnosti pretiranega pritiska in negativnosti v razmerju. Poudarja tudi razlike med virtualnim in resničnim svetom ter predlaga bolj počasen in premišljen pristop k spoznavanju partnerja. Na koncu svetovalka podpira odločitev za prekinitev razmerja in spodbuja Viki-ja, naj se ne obremenjuje s tem, kako je ravnal, saj je odločitev za konec bila prava. 


 

Jaz

Nisva se dobro razumela. Navedi po alinejah glavne teme v pismu in odgovoru, ne povzetka. 


ChatGPT

Seveda, razdelimo glavne teme po alinejah: 

PISMO: 

  1. Začetki v razmerju: Opisuje idilične začetke in postopno spremembo v partneričinem vedenju. 

  1. Nenehne kritike in pritiski: Partneričino stalno kritiziranje, nerganje glede notranje opreme, zavračanje hrane pri mami, pritisk glede službe ter obtoževanje za neuspeh pri zanositvi. 

  1. Agresivno vedenje: Opisuje situacije agresivnega vedenja partnerice, kot je želela poriniti televizor na tla in Viki-jeva reakcija na to. 

  1. Odmik in vrnitev: Partnerica odide, se kasneje vrne s kesanjem ter prošnjami za odpustek, a Viki razmišlja o svoji odločitvi. 

ODGOVOR: 

  1. Analiza zaljubljenosti in ljubezni: Svetovalka razloži razlike med zaljubljenostjo in resnično ljubeznijo ter opozarja, kako se ta razmerja spreminjajo. 

  1. Negativnost in pritiski v razmerju: Govori o nevarnostih nenehnega pritiska in negativnosti v partnerskem odnosu ter kako to vpliva na razmerje. 

  1. Virtualni svet in resničnost: Omenja razlike med virtualnim svetom in resničnim življenjem, opozarja na maskiranje resnične osebnosti ter opisuje razočaranja, ki iz tega lahko izhajajo. 

  1. Nasveti za prihodnost: Svetovalka spodbuja k bolj premišljenemu pristopu k spoznavanju partnerja ter poudarja pomembnost pristnih stikov v resničnem svetu. 

  1. Podpora odločitvi za prekinitev: Svetovalka Viki-ju daje podporo pri odločitvi za prekinitev razmerja ter ga spodbuja, naj se ne obremenjuje s preteklostjo. 

Če imate kakšno konkretno vprašanje glede teh tem, bom z veseljem pomagal! 




You 

Navedi ključne pojme v odgovoru svetovalke in jih definiraj. 


ChatGPT 

Seveda, ključni pojmi v odgovoru svetovalke so: 

  1. Zaljubljenost: Občutek navdušenja in privlačnosti do druge osebe, pogosto povezan s čustvi evforije, strasti in intenzivne želje po bližini te osebe. 

  1. Ljubezen: Globoko čustvo, ki sega prek zaljubljenosti. Vključuje spoštovanje, zaupanje, skrb, empatijo in povezanost z drugo osebo. 

  1. Negativnost v razmerju: Pogosto kritiziranje, pritiskanje, pomanjkanje spoštovanja ali poniževanje, kar vodi v slabo razpoloženje, konflikte in slabšanje odnosa. 

  1. Virtualni svet: Svet, ki je ustvarjen preko spletnih platform, družbenih omrežij in tehnologije ter lahko prikazuje le izbran del resničnosti ali celo popolnoma izmišljeno sliko. 

  1. Resnični svet: Dejanski svet, v katerem ljudje dejansko živijo, se družijo in vzpostavljajo resnične, osebne stike zunaj virtualne sfere. 

  1. Pristni stiki: Odnosi, ki temeljijo na osebnem stiku, iskrenosti in resničnosti, kjer se ljudje povezujejo brez filtrov ali mask, ki jih lahko najdemo v virtualnem svetu. 

Te izraze je svetovalka uporabila za pojasnitev razlik med različnimi oblikami čustvenih povezav, okolji in načini komunikacije, ki so pomembni pri oblikovanju in vzdrževanju zdravih odnosov. 




You 

Kateri pritiski in negativnosti se pojavljajo v navedenem odnosu? 

ChatGPT 

V navedenem odnosu se pojavljajo različni pritiski in negativnosti: 

  1. Kritike glede okusa in vedenja: Partnerica nenehno kritizira Viki-ja zaradi njegovega okusa za notranjo opremo in njegovega vedenja, kar ustvarja nelagodje in nezadovoljstvo v odnosu. 

  1. Zavračanje hrane in konflikti z družino: Partnerica se je izogibala obiskom maminega doma zaradi zavračanja hrane, kar je privedlo do konflikta med njima in potencialno tudi z Viki-jevo družino. 

  1. Pritisk glede službe in selitve: Partnerica je želela, da bi se preselila zaradi svoje službe, kar je povzročilo pritisk na Viki-ja, saj bi bilo težko našel primerljivo službo v novem kraju. 

  1. Poniževanje in agresivno vedenje: Partneričino agresivno vedenje, ko je želela poriniti televizor na tla, ter njeno poniževanje in žalitve so prispevali k nezdravemu okolju v razmerju. 

  1. Prisila glede zanositve: Partnerica je Viki-ja obtoževala za neuspeh pri poskusu zanositve, kar je ustvarjalo dodaten pritisk na njega v intimnem odnosu. 

Vsi ti pritiski in negativnosti so vplivali na razmerje med Viki-jem in partnerico, ustvarjajoč nenehno napetost, nezadovoljstvo in konflikte ter vplivajo na kvaliteto njunega odnosa. 





You 

Navedi nekaj glavnih tehnik, ki jih uporablja svetovalka v tem odgovoru. Ena tehnika je na primer izražanje razumevanja za položaj uporabnika. 

ChatGPT 

Seveda, svetovalka uporablja več različnih tehnik v svojem odgovoru: 

  1. Izražanje razumevanja in empatije: Svetovalec se postavi v Viki-jev položaj ter izrazi razumevanje in sočutje do njegovega doživljanja in izkušenj v partnerskem odnosu. 

  1. Analiza in refleksija razmerja: Svetovalec analizira in reflektira dinamiko njunega odnosa ter opozarja na vzorce v vedenju in odnosu med Viki-jem in partnerico. 

  1. Poučevanje in svetovanje: Svetovalka svetuje Viki-ju glede zdravega partnerskega odnosa, razlik med zaljubljenostjo in ljubeznijo ter pomembnosti resničnih, pristnih stikov. 

  1. Razlaga in pojasnjevanje pojavov: Svetovalec pojasnjuje pojav negativnosti v odnosih, razlike med virtualnim in resničnim svetom ter vpliv takšnih pojavov na partnerske odnose. 

  1. Podpora in spodbuda: Svetovalec podpre odločitev za prekinitev odnosa ter spodbuja Viki-ja, naj se ne obremenjuje s preteklostjo, hkrati pa mu nudi nasvete za prihodnost. 

Te tehnike svetovalke pomagajo pri oblikovanju celovitega in razumevajočega odgovora, ki vključuje analizo situacije, poučevanje in podporo, kar omogoča boljšo razlago ter nasvete za reševanje problemov v partnerskih odnosih. 




You 

Ali so tehnike, ki jih uporablja svetovalka, v skladu s splošnimi smernicami svetovanja in psihoterapije? 


ChatGPT 

Da, večina tehnik, ki jih uporablja svetovalka, je v skladu s splošnimi smernicami svetovanja in psihoterapije. Nekatere od teh tehnik vključujejo: 

  1. Izražanje empatije in razumevanja: To je ključna komponenta gradnje zaupanja in odnosa med svetovalcem in stranko. Razumevanje in sočutje do izkušenj stranke sta temeljna za vzpostavitev povezanosti. 

  1. Analiza in refleksija: Preučevanje dinamike in vzorcev v odnosu stranke, analiza njenih izkušenj ter refleksija o možnih rešitvah in alternativah. 

  1. Poučevanje in svetovanje: Posredovanje informacij in nasvetov, ki temeljijo na strokovnem znanju, da bi stranki pomagali razumeti svoje izkušnje in pridobiti veščine za obvladovanje situacij. 

  1. Razlaga in pojasnjevanje: Ponujanje razlage o psiholoških in medosebnih dinamikah, ki lahko vplivajo na partnerske odnose, kar omogoča boljše razumevanje situacije. 

  1. Podpora in spodbuda: Spodbujanje stranke k sprejemanju odločitev, ki so zanje koristne, ter nudenje podpore pri soočanju s težavami. 

Vendar pa je pomembno omeniti, da bi moral vsak svetovalec ali terapevt pri svojem delu spoštovati etične smernice svoje stroke ter se osredotočiti na dobrobit stranke. Uporaba tehnik naj bi bila prilagojena posameznemu klientu in situaciji, s katero se sooča, ob spoštovanju etičnih standardov in varovanju zaupnosti. 






 

DODATEK

PISMO 

Najino skupno življenje se je začelo kot v pravljici. Zdelo se mi je, da sva presrečna drug ob drugem. Po dobrih treh letih se je vse spremenilo: nič ji ni bilo več prav, kar sem naredil ali govoril. Vsakemu, ki je imel čas, je razlagala, kako nemogoč okus imam za notranjo opremo, da bi ona vse odpeljala na odpad in kupila novo.  

Čez noč se ji je zagabila hrana pri moji mami, kamor sva hodila po službi na kosilo. Poleti, ko sva šla na dopust, je malo pozabila na nenehne očitke. Bilo je nepozabno, tudi meni je uspelo, da sem se sprostil in pozabil, kako naporni so bili zadnji meseci. Na morju sva se odločila, da bova začela resno delati na tem, da bova imela otroka. Po šestih mesecih, ko nama še ni uspelo, sem bil za neuspeh edini krivec. In to ob veliko poniževanja in zmerjanja. Priznam, da se mi je seks priskutil, s težavo sem se mu posvečal. Ko me je nehala zmerjati, je bilo spet malo bolje.  
Nedavno se je odločila, da bo zamenjala službo, k temu je želela prisiliti tudi mene. Žal pa bi v kraju, kamor bi se preselila, težko našel zase kaj primernega. Spet je nastal buren vihar, padale so zmerljivke, žalitve, poniževanje. Niti besede nisem rekel, ker sem vedel, da bi jo še bolj razkuril. Sem jo pa, medtem ko je želela poriniti nov televizor na tla, malo močneje prijel za roki. Še isti večer je odšla, a se je vrnila po tednu dni. Skesana in z obljubo, da bo drugačna, naj ji odpustim. Nisem privolil, ker me je preveč prizadela. Zdaj pa se žrem, da sem storil narobe. – Viki 

 

ODGOVOR 

Dragi Viki, glede na svoje dolgoletne izkušnje mislim, da ste naredili prav, ko ste prekinili razmerje. Sodeč zgolj po tem, kar ste napisali, se mi zdi, da nista za skupaj. Preveč sta si različna v predstavah, kakšno je ljubezni polno sobivanje. Začetki so bili, pričakovano, zelo obetavni. Drug drugemu sta kazala najlepši obraz, bili ste v devetih nebesih, najbrž tudi vaša partnerica. Zaljubljenost je poganjala najlepše cvetove.  

Vse je bilo novo, zelo adrenalinsko, drug od drugega se nista odmaknila ne podnevi ne ponoči. In ker sta imela polne roke dela tudi s pogosto spolnostjo, vama za globino, ki bi jo iskala drug v drugem, ni bilo mar. Ko je zaljubljenost začela bledeti in bi jo morala nadomestiti ljubezen, se je vse skupaj sfižilo. Še privlačnost je mrknila v neznano.  
Sprašujete me, zakaj se nerganje sploh začne. Odgovorov je ogromno. Nekateri ga imajo že v krvi, kar pomeni, da so ga podedovali od bližnjih, drugi se ne znajo pogovarjati, zato ves čas nekaj sitnarijo, prepričani, da bodo tako dosegli želeno. Četrti (ne)premišljeno zabelijo odnose s svojo negativnostjo ... Morda v tem nerganju res prednjači ženski spol, a tudi moški ni imun nanj!  
Se pa v takšnem besednem nezadovoljstvu skriva rakava rana marsikaterega odnosa, ki mu na začetku kaže celo zelo dobro! 
Omenili ste, da sta se spoznala na družbenih omrežjih. Dejali ste, da jo tam poznajo po pozitivnih idejah, ki jih širi, instagram da je zasut z njenimi zelo všečnimi fotografijami, za katere je prava mojstrica.  
Ne morete razumeti, da se za lepo zunanjostjo, ki so jo hvalili tudi vaši bližnji prijatelji, skriva čisto druga oseba. S tem stavkom ste se dotaknili enega od aktualnih pojavov, ki smo mu pogosto priča: ljudje iz virtualnega omrežja so pogosto precej drugačni, ko stopijo iz zaslona v realni svet! Zlasti ko dokončno odložijo masko in so takšni, kot so. Tudi zato mnogi, ki nasedejo – niste edini –, zelo trpijo. Kar nekaj časa namreč traja, da se zacelijo rane!
Ker sem starejša in se še zmeraj oklepam tradicionalnih vrednot in predstav o ljubezni, se mi zdi veliko bolj prijazno spoznavati morebitnega bodočega partnerja lepo počasi, strpno, korak za korakom! Kaj nam pomaga, če nas ljubljena oseba že prvi trenutek, preden jo bolje spoznamo, popelje v nepozabne seksualne užitke, v duši pa je prazna, brez prave empatije? Ker se nam mudi, ker bi želeli dobiti vse naenkrat, trpkosti in razočaranja pricapljajo za nami, včasih tudi prepozno.  
Seveda bi se tudi v vaši zgodbi dalo marsikaj rešiti že veliko prej, če bi še ob pravem času ukrepali drugače, kot ste. Denimo: takrat, ko je začela zavračati jedi, ki jih je postavila na mizo vaša mama, bi bilo lepo in prav, če bi gospodični predlagali, da se družno vpišeta v kuharski tečaj. Sploh ker ne vi ne ona o kuhanju nimata pojma!  
Zelo narobe je bilo, ko sta v poletnem zatišju po viharju začela »delati na otroku«. Otrok ni obliž, s katerim bi prekrili boleče medsebojne odnose! Najprej bi morala poiskati kakšno strokovno pomoč ali se vsaj pogovoriti. So nekatere stvari, ki se pač ne dajo urediti zgolj v postelji, pa če bi še tako radi!  
Gospa je sredi bitke, ko ji ni uspelo vreči televizorja na tla, odnehala, pobrala svoje stvari in jezno odšla. Verjetno pa je po tednu dni, ko se ji je jeza ohladila, vrgla na tehtnico pluse in minuse ter ugotovila, da ji pri vas niti ni bilo tako slabo. Morda je celo spoznala, da se je na vas že malo navadila, da bi vas lahko celo še naprej gnetla in maltretirala po mili volji!  
Morda je tudi ugotovila, da bo težko dobila drugega, ki bo s takšno mirnostjo prenašal njene muhe in nerganje kot vi? 
Teden dni je, po drugi strani, zadoščal, da ste prišli k sebi. Spoznanje, kakšen tepec ste bili, ker ste se pustili maltretirati, ni bilo lahko!  
Ravnali ste prav, verjemite! Kaj se to pravi, da že na začetku partnerske zveze letijo televizorji na tla! Raje si ne predstavljam, kakšno agresijo bi doživljali, ko bi bila dlje časa skupaj! Vi, ki ste bili preveč tiho in potrpežljivi, in ona, ki vas je hotela prevzgojiti z nenehnim nerganjem, nista (bila) najboljša kombinacija za dolgo in srečno življenje.  
Ne sekirajte se več, ker bi se, če bi pokleknili pred njo, zgodba že zelo kmalu ponovila. Za v prihodnje pa vam toplo polagam na srce: navezujte pristne stike z dekleti iz mesa in krvi in ne s podobami, ki vam padejo v oči na družbenih omrežjih. Tam so mnogi takšni, kot v resnici ne bodo nikoli. 


torek, 4. april 2023

KVALITATIVNA ANALIZA S CHATGPT

Objavljam povzetek članka o možnostih kvalitativne analize z umetno inteligenco chatGPT. Članek je bil poslan v objavo časopisu Socialno delo in bo predvidoma objavljen v št. 2, 2023. V njem opisujem svojo prvo izkušnjo s chatGPT in primerjavo med kvalitativno analizo odlomka iz intervjuja s človeško inteligenco (HI) in umetno inteligenco (UI). 

Blaž Mesec

Jezikovni model umetne inteligence chatGPT – pripomoček kvalitativne analize

Primerjava kvalitativne analize z umetno (UI) in humano inteligenco (HI)

Opisan je poskus uporabe jezikovnega modela umetne inteligence (UI) chatGPT pri kvalitativni analizi primera besedila, to je, odgovora študentke socialnega dela na eno od vprašanj o njeni študijski praksi. Robotu chatGPT so bila zastavljena vprašanja, ki se nanašajo na identifikacijo osnovnih tem, osnovnih konceptov, tipološkega razporejanja (klasifikacije) in ocenjevalnega razporejanja. Odgovori robota so bili primerjani z izdelki človeškega raziskovalca. Robot je podal presenetljivo ustrezne odgovore. Samokritično je zavrnil samo zahtevo po strokovni konceptualizaciji. Sklep neformalnega poskusa je, da je robot UI chatGPT povsem uporaben pripomoček pri kvalitativni analizi, pod pogojem, da mu raziskovalec zna zastavljati ustrezna vprašanja (prompts). Izdelke robota mora pred objavo presoditi in dopolniti človeški raziskovalec. Zastavlja se vprašanje avtorstva in odgovornosti. - Robot je prispeval tudi prevod tega povzetka v angleščino (z nekaj človeškimi popravki).


The text describes an experiment that used the language model of artificial intelligence (AI) called ChatGPT for the qualitative analysis of a response from a social work student to an interview question about her study practice. ChatGPT was asked questions about identifying basic themes, concepts, typologies, and evaluations. The robot provided surprisingly appropriate answers, but it rejected self-critically the request for professional conceptualization. The conclusion of the informal experiment is that ChatGPT is a useful tool in qualitative analysis, provided that the researcher can ask appropriate questions (prompts). However, the output of the robot must be evaluated and supplemented by a human researcher before final report and publication. The issue of authorship and responsibility is raised. - The robot also contributed the English translation of this summary (with some human corrections afterwards). - Prompt: Please translate the following text from Slovenian to English. 

sobota, 12. november 2022

KVALITATIVNO RAZISKOVANJE V DIGITALNEM SVETU

 


Še vedno mislim, da je za tistega, ki se prvič loteva kvalitativne analize kvalitativnega gradiva (KVALANA*) najbolje, da se je loti "peš", to je s papirjem in pisalom v roki. Računalniški programi za KVALANO (QUALANA), za DIGIKVALANO** olajšajo nekatera mehanična opravila, ne morejo pa nadomestiti razmišljanja, ki je s svinčnikom in radirko v roki lahko bolj mirno in osredotočeno kot pri klikanju na ikonice in živčnem popravljanju napačnih klikov ob boju z vsiljivimi varovalnimi programi in občasnimi pozivi k resetiranju računalnika, ker se je ravno vpisala posodobitev sredi prizadevnega kodiranja in interpretiranja. Toda. Toda danes ne moremo mimo vseh teh računalniških čudes. Postala so neogibna sestavina vsakdanjega dela in - roko na srce - z v Wordu natipkanim prepisom intervjuja se lepše dela kot z na roko napisanim. In tu se začenja moj prvi uvid.

Računalnik tako ali tako uporabljamo, tudi za kvalitativno analizo, le da morda ne uporabljamo posebnih programov, ki so narejeni prav za ta namen. Če med STRANMI tega bloga poiščete stran Od odprtega kodiranja do poskusne teorije: stereotipi o starih, boste našli popolno kvalitativno analizo od vprašanj za intervju, preko zapisa odgovorov in kodiranja do poskusne teorije. Ja, to je končana kvalitativna analiza - brez posebnega v ta namen izdelanega programa, toda na računalniku zapisana. Uporabili smo samo navaden urejevalnik besedila MS Word oziroma v tej objavi platformo Blogger. Torej: tudi če se analize lotevate prvič, odprite datoteko Worda, prenesite vanjo nekje drugje zapisan intervju in začnite kopirati in lepiti, vmes pa razmišljajte, kaj počnete. To ne bo računalniška kvalitativna analiza, DIGIKVALANA, ampak z računalniškim urejevalnikom besedila napisana analiza.

Drugi uvid. Računalniški monitor je okno v svet, v računalniški svet še posebej. Posebni programi za KVALANO sploh niso edino in najpomembnejše v tem digi-svetu. Raziskavo lahko izvedemo, ne da bi vstali od računalnika. Izbrskamo intervjuje, shranjene v arhivu družboslovnih podatkov (ADP), prekopiramo si razpravo na kakem forumu (nadomesti nam fokusno skupino), analiziramo lahko izjave na twitterju, facebooku, prekopiramo si neki blog itd. itd. Z brskalnikom po znanstvenih publikacijah si izbrskamo relevantno literaturo, kodiramo abstrakte ali anotiramo PDF verzije ipd. Da bi si pretegnili noge, lahko gremo malo ven in s telefončkom posnamemo kak pogovor, ga s programom za prepoznavanje govora prepišemo v bralno obliko in naprej obdelujemo. No, bodimo malo bolj sistematični. Gornji miselni vzorec lepo urejeno prikazuje naše pomočnike v digitalnem svetu.

Začnimo kar s tem, kar je najbolj pri roki. Vsi imamo naložen program Office MS Windows. Z Wordom lahko pišemo, označujemo dele besedila z različnimi barvami, kopiramo, lepimo dele besedila v nove datoteke itd. Celotno kvalitativno obdelavo in analizo lahko izvedemo v urejevalniku besedila. Posamezne dele besedila lahko razvrstimo po času, po abecedi ali po zaporedni številki. Poiščemo določene besede, avtomatično dopišemo druge. Ni, da ni. V Excellu si uredimo sezname: intervjuvanih oseb z odnosnimi podatki, seznam transkriptov, kod itd. Nekaj podobnega lahko počnemo v Accessu. Končni umotvor predstavimo v Powerpointu ali napišemo v kaki šabloni (template) Publisherja.

Druga skupina programov je vsaj zame vsaj delno odkritje. Evernote uporabljam že dolgo: vanj bašem vse, kar zanimivega poberem na spletu, pišem (neredno) dnevniške zapise itd. Njegova čudovita lastnost je, da lahko sestavljaš leksikon, vse urediš po ključnikih (tagih), to je, opremiš z gesli, kar ti omogoča s klikom priklicati vse zapise, ki sodijo pod isto geslo, ali isti pojem. V to skupino posebnih programov, ki pa niso namenjeni prav DIGIKVALANI, sodi Mindmapper, s katerim sem ustvaril gornjo slikico. V Mendeley vpišete "social work handicapped" in se vam bojo zlistali članki o tej reči. Scrivener je menda najboljši program za pisatelje in druge pišoče. Medtem ko pišete neko poglavje, imate ves čas pregled čez vse dele besedila, ki ste jih napisali doslej. Krasno za pregled nad zapisi (memos). Authorea je program za objavljanje in branje ter komentiranje predobjav. Poročilo o svoji raziskavi lahko tam predobjavite (ne vem, če se da drugače kot v angleščini oz. če je slovenskih predobjav toliko, da bi bil kak odziv) in počakate na pripombe drugih raziskovalcev. Naj omenim še PDF bralnike (readers), ki omogočajo pisanje opomb (anotacij) k različnim besedilom, kar pride prav pri raziskovanju literature. Omogočajo tudi pretvarjanje besedil iz PDF oblike v druge oblike in nazaj.

Posebni programi za kvalitativno analizo so tako v gornji razporeditvi šele na tretjem mestu po nujnosti uporabe. Vse postopke analize lahko izvedemo brez njih. Njihova prednost je, da so vse te postopke spravili pod eno streho in da skušajo upoštevati prav vse potrebe in muhe raziskovalcev. Omenjeni so zgoraj; ogledati si je treba vsakega posebej, kar ni namen tega pisanja.

To je en del digitalne pokrajine. Drugi del: ta pokrajina je zakladnica podatkov za analizo. Po eni strani so to raziskovalni podatki, shranjeni v arhivih, kot npr. ADP - naš arhiv družboslovnih podatkov. Drugi vir so pa različni blogi in spletne strani, polno lepo zapisanega gradiva. Poleg izkoriščanja deponiranih podatkov nam računalnik omogoča spletno komunikacijo preko pošte, krajših sporočil (Messenger), tudi individualnih pogovorov v realnem času (Skype) in skupinsko komunikacijo (Zoom, MS Teams), kar smo spoznali med epidemijo. Izvajamo lahko individualne intervjuje in fokusne skupine.

In last not least: pogovore lahko snemamo zvočno in slikovno in zvočne posnetke avtomatsko prepišemo v bralno obliko s pomočjo prevajalca govora (speach recognition).

* Copyright

** Copyright

petek, 4. november 2022

TEME: JOJ, KAM BI DEL?

 Po pojmovanju, ki sem ga razložil v poglavju o tematski analizi, so teme vsebinske celote, podpoglavja nekega besedila, odgovori na vprašanje, o čem se tu pripoveduje: o sodelavcih, o opravilih, o vodstvu, o kolegicah, o nezgodah. Ti naslovi nam NIČ ne povedo o naravi odnosov s sodelavci, o načinu vodenja, o vrsti odnosov s kolegicami itd. So samo odseki besedila, ki govorijo o istem področju ali - temi. V literaturi pa se pojavlja drugo pojmovanje o tem, kaj je tema, ali kaj so teme. Po tem pojmovanju so teme rezultat kvalitativne analize, kodiranja. So najbolj abstraktni pojmi. Analiza po tem pojmovanju poteka v temle vrstnem redu: kode > kategorije > teme. Kode se združujejo v kategorije in kategorije v teme. 

So torej teme na začetku ali na koncu analize, izhodišče ali rezultat analize (pred poskusno teorijo)? Zdi se, da je to odvisno od narave izhodiščnega gradiva. Če je izhodiščno gradivo, npr. zapis intervjuja, že do določene mere strukturirano z vprašanji, so ta vprašanja (lahko preformulirana v trdilno obliko) teme. Prav tako, če se vprašanec v biografski pripovedi drži določenega vrstnega reda (otroštvo, mladost, zrela leta, starost); ali pa vprašanec urejeno govori najprej o službi, delovni organizaciji, potem pa o družini, prostem času ipd. Tedaj so to široke teme njegove pripovedi.

Če pa je pripoved bolj neurejena in vprašanec preskakuje s teme na temo (!), tako da je težko na prvi pogled razločiti, o čem pravzaprav govori in kaj sodi skupaj, potem je naravnejša pot postopnega kodiranja, združevanja kod v kategorije in teh v teme.

Omenili smo poskusno teorijo. Članki o tematski analizi in članki, ki navajajo teme kot rezultat kvalitativne analize, sploh ne omenjajo poskusne teorije; ali drugače, v njih je opis tem rezultat analize. Tako npr. v raziskavi o odnosu žensk do zunanjega ženskega spolovila. Raziskava se konča z opisom dveh modalitet tega odnosa: spolovilo kot zaklad in spolovilo kot nebodijetreba (Broun, V., Wilkinson, 2003).

Kaže, da se moramo sprijazniti s pogostim izidom, da je enkrat tako, drugič drugače. Ni enega samega "pravilnega" postopka. Kam bomo deli teme in kako jih bomo pojmovali, je odvisno od epistemološkega in obče-metodološkega izhodišča, tradicije stroke (sociologija-psihologija), in narave podatkov. Kvalitativna analiza je raznolična in odprta - to je njen čar.

Viri:

Broun, V., Wilkinson, S. (2003). Liability or Asset? Women talk about the vagina. Psychology of Women Section Review, 5, 28-42.

Richards, J. C. (2022). Coding, categorizing, and theming the data: a reflexive search for meaning. V: C. Vanover et al. Analysing and interpreting qualitative research. Los Angeles, Sage.

četrtek, 3. november 2022

INDUKTIVNA IN DEDUKTIVNA KVALITATIVNA ANALIZA

 Kvalitativno analizo kvalitativnega gradiva pojmujemo kot metodo in tehniko analize v okviru pristopa utemeljene ali prizemljene teorije po Glaserju in Straussu (The discovery of grounded theory), to je, kot induktivno ODKRIVANJE teorije. Avtorja tega pristopa sta izrecno nastopala proti enostranskemu pojmovanju, da je naloga raziskovanja zgolj preverjanje iz teorije izpeljanih hipotez in s tem teorije same. V ospredje sta postavila vprašanje, kako nastane teorija, kako se oblikuje teorija, ki naj bi jo preverjali. Nista se zadovoljila z odgovorom, da si teorijo pač izmisli genialni um. Kritizirala sta tudi pojmovanje, da zaslužijo (v sociologiji)  naziv "teorija" samo "velike teorije" Webra, Marxa itd. in se zavzela za oblikovanje "teorij srednjega dosega" in "kontekstualnih teorij", ki naj bi veljale za dele družbe, organizacije, skupnosti, stroke, ne za celotno družbo. Od časa objave njune knjige je minilo že več kot 60 let. V tem času se je kvalitativno raziskovanje uveljavilo, pojavila pa so se tudi nova vprašanja, ki zahtevajo prilagoditve njunega pristopa, ob tem pa lahko ohranimo njegovega duha. K tem novim razmislekom sodi tudi vprašanje odnosa med induktivno in deduktivno analizo.

Empiričnih raziskav se redko lotevamo popolnoma naivno, odprto, kar vsaj delno predpostavlja pristop utemeljene (prizemljene) teorije, tudi če nimamo namena zgolj (kvantitativno) preverjati določenih hipotez. Kvalitativne raziskave bi lahko porazdelili na kontinuumu od bolj "odprtih" do bolj "zaprtih". Danes že ni družbenega področja ali pojava, ki ne bi bilo že na kak način raziskovano, o katerem ne bi še popolnoma nič vedeli. Dosedanje vedenje o kakem vprašanju, vedenje, ki nima značaja sistematične teorije, smo imenovali "predrazumevanje". To predrazumevnje je lahko bolj ali manj strukturirano in poglobljeno: sega od laičnih, "intuitivnih" stereotipov do precej dobro strukturiranega "predznanja", ki pa še ni formalizirano kot teorija. 

Induktivno kodiranje (kodiranje a posteriori) je postopek pripisovanja nazivov (kod) pojmom v odprtem gradivu (pripoved, odprta razprava). Kode pripisujemo "od spodaj navzgor" in jih postopoma združujemo v širše, bolj abstraktne pojme in pojme z globljim pomenom (kategorije), da bi na koncu oblikovali poskusno teorijo. Držimo se postopka: 1. določitev tem (vsebinskih delov). 2. Odprto kodiranje. 3. Osno kodiranje. 4. Selektivno kodiranje in definiranje pojmov. 5. Odnosno kodiranje. 6. Pisanje poskusne teorije.

Deduktivno kodiranje (kodiranje a priorije dveh vrst: z vprašanji in z vnaprejšnjimi kodami. Če imamo pred seboj odprto gradivo, ga lahko kategoriziramo in kodiramo z vnaprej določenimi kodami, ki izhajajo iz našega predrazumevanja ali teorije. V zapisu o doživljanju prakse zdravstvene nege lahko poiščemo odlomke, iz katerih sledi "pozitivna" ali "negativna" ocena prakse. Lahko poiščemo odlomke, ki govorijo o vnaprej postavljenih kategorijah "doživljanje stresa", "socialna opora", "pridobljeno znanje" in "refleksija prakse". 

Če uporabimo pri intervjuju strukturiran vprašalnik z odprtimi vprašanji, to pomeni, da smo gradivo (odgovore) vnaprej (deduktivno ali a priori) kodirali. Vprašančev odgovor na določeno vprašanje nosi kodo tega vprašanja. Recimo da se eno od vprašanj v vprašalniku glasi: "Ali ste pri opravljanju prakse doživeli kaj prijetnega?" Odgovor: "Ja, najbolj prijetno mi je bilo, če sem videla, da je pacient zadovoljen." Ta odgovor bomo kodirali s "prijetno doživetje" (koda je že v vprašanju). Lahko naprej kodiramo "zadovoljstvo pacienta", "vrste prijetnih doživetij" ipd. Te dodatne kode, ki jih ni v vprašanju, so nove. To pomeni, da deduktivno kodiranje ni samo vnaprejšnje, ampak pušča odprte možnosti za nove kode. Redko katero vprašanje popolnoma določa vrsto odgovora, tako da bi popolnoma izčrpalo možnosti svojskega in novega.

To pomeni, da tudi pri deduktivnem kodiranju kombiniramo deduktivno in induktivno analizo in puščamo odprto možnost novih spoznanj, čeprav je del te odprtosti "zaseden" z vprašanjem kot vnaprejšnjo kodo.

četrtek, 26. avgust 2021

MODELI: PONAZORITVE ODNOSOV MED SPREMENLJIVKAMI

Miselni vzorci so manj strukturirani, modeli pa bolj strukturirani prikazi spremenljivk in odnosov med njimi.

Pri raziskavi si radi pomagamo z grafičnim ponazarjanjem odnosov med spremenljivkami. V teh beležkah smo že omenili MISELNE VZORCE. Drug način upodobitve naših razmišljanj so MODELI. Miselni vzorci so bolj svobodni, manj strukturirani. Z njimi prikazujemo predvsem spremenljivke, kot se povezujejo v kategorije. Modeli so bolj strukturirani: prikazujejo pojmovne hierarhije, časovne poteke, vzročno-posledične odnose in druge vrste odnosov med spremenljivkami oziroma pojmi. 


Primer modela je risba odnosov med spremenljivkami (pojmi) v raziskavi o odločanju študentov socialnega dela za prakso. Slika je nastala ob spremljanju poročila skupine študentov o njihovi raziskavi, medtem ko so poročali. Je torej improvizirana, a vseeno prikazuje osnovne pojme in odnose med njimi. Model ima značaj časovnega poteka in hkrati vzročno-posledičnega. Ponazarja, kaj čemu sledi. To, kar sledi, pa lahko (ne vedno) interpretiramo kot posledico predhodnega dogajanja.

Pri vsaki odločitvi je osnovno vprašanje, kaj so, ali naj bodo, KRITERIJI odločitve. Glede na kaj se človek odloči; glede na kaj bo presodil, da je odločitev prava, dobra ali slaba? Pod kriteriji se v tem kontekstu razumejo tudi OKOLIŠČINE, ki vplivajo na odločitev, kot je npr. število različnih možnosti (dostopnost alternativ). V danem primeru so študentje razdelili kriterije na NOTRANJE in ZUNANJE. Študent se lahko odloča bolj na osnovi zunanjih kriterijev, kot so dostopnost učne baze (oddaljenost), znanstvo z zaposlenimi, morebitne ugodnosti. Lahko pa pri odločitvi prevladuje njegov vsebinski interes, vrsta problematike (alkoholizem, duševna bolezen, spolna zloraba ipd.), kategorija uporabnikov (otroci, mladi, stari, bolniki, zaporniki itd.) ali vrsta institucije (službe) (šola, vzgojni zavod, csd, bolnišnica, dso itd.). Njegova odločitev bo odvisna od preteklih izkušenj s socialnim delom. To so lahko izkušnje s prakso v prejšnjem letniku, osebne izkušnje kot uporabnika storitev socialnega dela, sporočene izkušnje drugih (sorodniki, prijatelji, znanci) ipd.

Glede na vse to študent izbere učno bazo, kjer želi opravljati prakso. IZBIRA UČNE BAZE je lahko naključna. Popoln začetnik si bo morda rekel: nekje pač moram začeti, vseeno mi je, kje. Ali pa bo njegova izbira oportunistična: šel bo na prakso v šolo nasproti njegovega stanovanja. Učno bazo lahko izbere na priporočilo drugih, lahko pa samostojno na osnovi svojega interesa. Ko pride na učno bazo, se začne njegova praksa. Kako poteka? POTEK PRAKSE je odvisen od mentorja na učni bazi, sodelavcev in dejavnosti. Vse to vpliva na IZIDE PRASKE, na to, česa se je praktikant naučil, kaj pridobil.  Med izidi so konkretne izkušnje, znanje, veščine, spoznanja itd., zadovoljstvo ali nezadovoljstvo in želje po nadaljevanju študija in dela v poklicu, ali pa, včasih, tudi opustitev študija ali preusmeritev. Vse to spada v kategorijo KARIERNE ŽELJE, ki vsebujejo želje po nadaljevanju pakse, po vrsti zaposlitve oziroma preusmeritvi.

Glej tudi: https://kvalitativno.blogspot.com/search?q=ponazoritve