Besedila so različnih vrst in morda so nekatere metode kvalitativne analize bolj primerne za analizo določene vrste besedil, druge pa za analizo druge vrste besedil. Nagovor politika je morda primerneje analizirati po metodi kritične analize diskurza, tj. ga interpretirati s pojmi kritične družbene teorije, kot z metodo prizemljene (grounded) analize.
Ker sem bil od malega vzgajan, da moram govoriti "po resnici", sem nekoč v nekem poročilu hotel navesti resnične razloge za nekaj takega kot (pre)pozno oddajo raziskovalnega poročila. Poučili so me, da v tem primeru ne bomo dobili sredstev za nadaljevanje raziskave. To pomeni, da ne smem navesti resničnih razlogov amapak se moram bodisi izogniti navajanju razlogov bodisi navesti neresnične razloge. Od tedaj dalje se trudim razlikovati interesno motivirana besedila od besedil, ki niso interesno motivirana oziroma, ki jih motivira samo interes odkriti dejansko stanje. (Tu se bom ognil razpravi o tem, ali je to sploh mogoče in kako to razumeti.)
Osnovni kriterij delitve besedil je torej glede na motiv ustvarjalca besedila. Glede na ta kriterij se besedila delijo na interesno motivirana in interesno nemotivirana. K prvim sodijo npr. politični programi, govori in zapisi politikov; besedila, katerih namen je pridobivanje pristašev ali vernikov ipd. Besedila v strankarskem časopisu so a priori strankarsko motivirana. Včasih je taka razvrstitev možna a priori, drugič šele po analizi, ki odkrije prikrito ideologijo, prikriti interes ali namen besedila. V drugo kategorijo sodijo besedila, ki jim ne moremo a priori pripisati drugega interesa kot veren opis stanja ali dogajanja. K tem sodijo raziskovalna poročila, tako v njih zbrane empirične izjave (intervjuji) kot celotna poročila; mnoga novinarska poročila ipd.
Tretjo kategorijo sestavljajo poučna besedila. So nekako sredi med interesno motiviranimi in nemotiviranimi besedili. So motivirana z namenom poučiti, vendar vsebujejo opisno gradivo, pridobljeno z motivom sporočiti resnično stanje, ne predvsem kake ideologije ali vere.
Četrto kategorijo sestavljajo izpovedna besedila, kamor sodijo literarna besedila od poezije do literarnih pripovedi, tudi če niso izrazito izpovedna ampak fantazijska. Vključitev teh besedil med besedila, primerna za analizo, postavlja nove zahteve pred metodologijo kvalitativne analize. Domnevamo lahko, da se bo treba pri analizi teh besedil približati literarni interpretaciji na osnovi poznavanja literarne teorije. To kaže k novi metodi, ki bo kombinirala literarno-teoretske in sociološke ali psihološke koncepte.
Drugi kriterij delitve besedil je oblika besedila (formalni kriterij). Ta kriterij se prepleta s še enim kriterijem, to je, kriterijem načina nastanka besedila (genetski kriterij). Provizorično lahko razlikujemo homogena in heterogena besedila. Homogena so besedila enega pisca ali govorca, npr. življenjepis, pismo, poročilo ali opis dogodka, govor, potopis itd.). Heterogena so besedila, sestavljena iz odlomkov ali prispevkov različnih piscev ali govorcev, npr. intervju (vprašanja in odgovori), zapis razprave (izjave različnih oseb).
(se dopolnjuje)
Ni komentarjev:
Objavite komentar