MODELI: PONAZORITVE ODNOSOV MED SPREMENLJIVKAMI

Miselni vzorci so manj strukturirani, modeli pa bolj strukturirani prikazi spremenljivk in odnosov med njimi.

Pri raziskavi si radi pomagamo z grafičnim ponazarjanjem odnosov med spremenljivkami. V teh beležkah smo že omenili MISELNE VZORCE. Drug način upodobitve naših razmišljanj so MODELI. Miselni vzorci so bolj svobodni, manj strukturirani. Z njimi prikazujemo predvsem spremenljivke, kot se povezujejo v kategorije. Modeli so bolj strukturirani: prikazujejo pojmovne hierarhije, časovne poteke, vzročno-posledične odnose in druge vrste odnosov med spremenljivkami oziroma pojmi. 

Primer modela je risba odnosov med spremenljivkami (pojmi) v raziskavi o odločanju študentov socialnega dela za prakso. Slika je nastala ob spremljanju poročila skupine študentov o njihovi raziskavi, medtem ko so poročali. Je torej improvizirana, a vseeno prikazuje osnovne pojme in odnose med njimi. Model ima značaj časovnega poteka in hkrati vzročno-posledičnega. Ponazarja, kaj čemu sledi. To, kar sledi, pa lahko (ne vedno) interpretiramo kot posledico predhodnega dogajanja.

Pri vsaki odločitvi je osnovno vprašanje, kaj so, ali naj bodo, KRITERIJI odločitve. Glede na kaj se človek odloči; glede na kaj bo presodil, da je odločitev prava, dobra ali slaba? Pod kriteriji se v tem kontekstu razumejo tudi OKOLIŠČINE, ki vplivajo na odločitev, kot je npr. število različnih možnosti (dostopnost alternativ). V danem primeru so študentje razdelili kriterije na NOTRANJE in ZUNANJE. Študent se lahko odloča bolj na osnovi zunanjih kriterijev, kot so dostopnost učne baze (oddaljenost), znanstvo z zaposlenimi, morebitne ugodnosti. Lahko pa pri odločitvi prevladuje njegov vsebinski interes, vrsta problematike (alkoholizem, duševna bolezen, spolna zloraba ipd.), kategorija uporabnikov (otroci, mladi, stari, bolniki, zaporniki itd.) ali vrsta institucije (službe) (šola, vzgojni zavod, csd, bolnišnica, dso itd.). Njegova odločitev bo odvisna od preteklih izkušenj s socialnim delom. To so lahko izkušnje s prakso v prejšnjem letniku, osebne izkušnje kot uporabnika storitev socialnega dela, sporočene izkušnje drugih (sorodniki, prijatelji, znanci) ipd.

Glede na vse to študent izbere učno bazo, kjer želi opravljati prakso. IZBIRA UČNE BAZE je lahko naključna. Popoln začetnik si bo morda rekel: nekje pač moram začeti, vseeno mi je, kje. Ali pa bo njegova izbira oportunistična: šel bo na prakso v šolo nasproti njegovega stanovanja. Učno bazo lahko izbere na priporočilo drugih, lahko pa samostojno na osnovi svojega interesa. Ko pride na učno bazo, se začne njegova praksa. Kako poteka? POTEK PRAKSE je odvisen od mentorja na učni bazi, sodelavcev in dejavnosti. Vse to vpliva na IZIDE PRASKE, na to, česa se je praktikant naučil, kaj pridobil.  Med izidi so konkretne izkušnje, znanje, veščine, spoznanja itd., zadovoljstvo ali nezadovoljstvo in želje po nadaljevanju študija in dela v poklicu, ali pa, včasih, tudi opustitev študija ali preusmeritev. Vse to spada v kategorijo KARIERNE ŽELJE, ki vsebujejo želje po nadaljevanju pakse, po vrsti zaposlitve oziroma preusmeritvi.

Glej tudi: https://kvalitativno.blogspot.com/search?q=ponazoritve