Opombe h Kvalitativno raziskovanje... (8): akcijsko raziskovanje - Notes to the book Qualitative... (8): action research

Zadnji članek zbornika o kvalitativnem raziskovanju v interdisciplinarni perspektivi je prispeval Frane Adam, ki je akcijsko raziskovanje tematiziral že v svoji doktorski disertaciji in ga že tedaj povezal s kvalitativnim raziskovanjem. Pričujoči članek temelji, kot v opombi pove avtor, na že objavljenem članku iz leta 1992, a bo kar držalo, da je še vedno aktualen. Vedno je namreč koristno, če ta raziskovalni pristop, v okviru katerega obstaja veliko različic, pogledamo z nove teoretične ali epistemološke perspektive, saj smo praktični metodologi navadno preveč zaposleni s tehnikalijami in pozabljamo na širše pomenske vidike in osmislitev tehnik. Ker sva s Frankom tako rekoč od vsega začetka uveljavljanja AR pri nas vsaj oddaljena sodelavca ali sorazmišljujoča, je vsako njegovo razmišljanje o tej temi zame zanimivo in vznemirljivo. Tako se ne bom mogel izogniti bolj osebnemu pristopu. Že prvi stavek zadene ob struno. "Ena od opredelitev akcijskega raziskovanja bi lahko izhajala iz radikalne oblike opazovanja z udeležbo. Gre za primere, ko se pasivna udeležba prelevi v iskanje novih organizacijskih rešitev in načrtovanje sprememb na podlagi sodelovanja z zainteresiranimi akterji v okolju, ki ga raziskovalec opazuje." (Adam, 2012, str. 177) V svojih skriptih o metodologiji raziskovanja sem med vrstami opazovanj glede na stopnjo in vrsto aktivnosti opazovalca kot eno od možnosti navedel "opazovanja, pri katerih se opazovalec vključi v skupino in skuša s položaja člana namerno in zavestno vplivati na spreminjanje posameznih vidikov življenja v skupini ali celo bistvenih potez njene kulture, tako da si pridobiva somišljenike in 'soborce' in se zaplete tudi v konflikt z nasprotniki (opazovalec-aktivist)" (Mesec, 1995, 2009: str. 168). Ta trditev se opira na moje izkušnje pri akcijskoraziskovalnem delu s taborniki, kjer se je dogajalo prav to: nismo bili samo pasivni opazovalci, ampak smo skušali vplivati na spreminjanje organizacije, pri čemer smo med člani organizacije imeli tako pristaše kot nasprotnike. Nismo pa jasno definirali teh fluidnih zavezništev kot akcijskoraziskovalne skupine. Prav na osnovi izkušnje z bolj ali manj prijaznim "vnašanjem demokracije od zunaj" po okusu aktivističnih raziskovalcev in samorefleksije tega dogajanja, sem tudi prišel do uvida o značaju akcijskoraziskovalne skupine, kakršnega zdaj teoretsko podkrepljeno opisuje Adam. 
Ključnega pomena je uvid, ki izhaja iz sistemske teorije (H. Willke), "da je v samoreferenčne sisteme mogoče intervenirati samo indirektno, s tem da se jih spodbudi k bolj refleksivnemu opazovanju (in krmiljenju) njihovih učinkov na učinke okolja (konteksta)" (ibid. str. 178). Drži tudi - in v primeri z naivnimi začetnimi poskusi AR pri nas je to bistven konceptualni napredek - "da gre pri akcijskem raziskovanju za interakcijo med ekspertnim in klientnim sistemom" in da je "akcijskoraziskovalna skupina sestavljena iz predstavnikov obeh sistemov" (ibid. str. 178). V nadaljevanju Adam konceptualizira AR-skupino kot posredniško, "interpenetracijsko območje (cono) med ekspertnim in klientnim sistemom". Naslednji poudarek se nanaša na avtonomijo obeh sistemov: "interpenetracija ne postavlja pod vprašaj avtonomije in samoselekcije enega ali drugega sistema" (ibid., str. 179). To poudarjam, ker sem svoj čas našim posegom v delovanje taborniške organizacije očital prav to, da smo samovoljno in z zgolj formalnim pokritjem v imenu višjih ciljev posegli v avtonomijo organizacije. To pa vodi še do tretjega poudarka, namreč, da sta tako klientski kot ekspertni del AR-skupine odgovorna vsak svojemu 'domicilnemu' sistemu, eksperti znanosti ali znanstveni skupnosti, klienti svoji organizaciji oziroma širšemu sistemu. Vse to sem - ne sicer v jeziku sistemske teorije pa vendar povsem skladno z gornjimi poudarki - opisal v svojem zadnjem članku o AR (Mesec, 2006), zato me čudi, da je Adam v mojem članku iz leta 1990 prebral, da pojmujem AR kot nekakšno emocionalno, "divje" samoraziskovanje. Res je, da tam omenjam samoraziskovanje a le kot do absurda zvedeno različico med vrstami AR in jo kot tako problematiziram. 

Viri:
ADAM, F. 2012. Ekspertna in participativna dimenzija akcijskega raziskovanja v luči sistemske teorije. V: Adam, F. idr. Kvalitativno raziskovanje v interdisciplinarni perspektivi. Ljubljana: IRSA.
MESEC, Blaž, RAPE, Tamara (ur.), RIHTER, Liljana (ur.). Načrtovanje raziskave : študijsko gradivo za interno uporabo, Metodologija raziskovanja v socialnem delu 1. Ljubljana: Univ. v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, 2009. 287 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 3221349] 
MESEC, Blaž. Action research. V: FLAKER, Vito (ur.), SCHMID, Tom (ur.). Von der Idee zur Forschungsarbeit : Forschen in Sozialarbeit un Sozialwissenschaft, (Böhlau Studienbücher BSB). Wien: Böhlau Verlag, Herbst 2006, str. 191-222. [COBISS.SI-ID 2622053] 
MESEC, Blaž. Model akcijskega raziskovanja. Soc. delo, 33, št. 1 (1994), str. 3-16. [COBISS.SI-ID 299613] 
MESEC, Blaž. Akcijsko raziskovanje med socialnim inženirstvom in revolucionarnim aktivizmom. Soc. delo, 1993, let. 32, št. 1/2, str. [61]-90. [COBISS.SI-ID 73454336] 
MESEC, Blaž. Vrste akcijskih raziskav. Soc. delo, 1988, let. 27, št. 2, str. 93-102. [COBISS.SI-ID 8723970] 
MESEC, Blaž. Akcijsko raziskovanje med navdušenjem in dvomom. V: CERAR, Marjeta (ur.), MARENTIČ-POŽARNIK, Barica (ur.). Akcijsko raziskovanje v vzgoji in izobraževanju : zbornik kolokvija, [Ljubljana, 9. november 1989]. Ljubljana: Slovensko društvo pedagogov, 1990. [COBISS.SI-ID 3301221] 
MESEC, Blaž. Metodologija raziskovanja v socialnem delu I : študijsko gradivo : (osnutek - samo za študente VŠSD). Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1995. 201 str. [COBISS.SI-ID2953573]