Opombe h Kvalitativno raziskovanje... (7): utemeljena teorija - Note to the book Qualitative... (7): The grounded theory

Prav vesel sem bil sestavka Matica Kavčiča Utemeljena teorija: kratek vpogled v epistemološka izhodišča in predstavitev t. i. Grounded Theory. To je kar nujno besedilo za vse, ki pri nas pri analizi kvalitativnega gradiva uporabljamo postopek(ke?) utemeljene teorije po Glaserju in Straussu. Takoj ko sem to zapisal, bi moral že upoštevati Kavčičevo opozorilo, da "... ne gre zgolj za metodo v ožjem pomenu, še manj samo za vrsto analize kvalitativnih podatkov ali tehniko zbiranja podatkov, pač pa za celosten raziskovalni znanstveno-spoznavni pristop" (str. 163). Poleg omenjenega bi za ta prikaz izbral še tri poudarke. 1) Pri tem pristopu gre za gradnjo teorije, vendar se to oblikovanje teorije ne opira samo na indukcijo, temveč se v njem pojavljata prav tako tudi dedukcija in verifikacija. Gre torej za polnokrvno oblikovanje teorije, ne zgolj za nekakšno induktivno pripravljanje teorije za kasnejšo dedukcijo, operacionalizacijo in verifikacijo, ki naj bi bila po pričakovanju kvantitativna. 2) Ob vprašanju, kakšno vlogo ima pri oblikovanju UT "predznanje" ali predrazumevanje, tj. poznavanje drugih teorij, je prišlo, tako Kavčič, do spora med Glaserjem in Straussom; prvi je zastopal bolj strogo stališče, da mora raziskovalec suspendirati predznanje in se brez vseh "predsodkov" odpreti gradivu, drugi pa je "teoretsko predznanje označil celo kot dobrodošlo" (str. 166). S tem v zvezi imam nekaj izkušenj, saj sem eno od kvalitativnih analiz izvedel ob navezavi na teorijo Straussa in Corbinove o uravnavanju življenja s kronično boleznijo (Mesec, 2001). Lahko rečem, da sta oba pristopa možna in lahko plodna. Velja tudi, da tudi v primeru, ko izhajamo iz povsem določne teorije kot konceptualnega okvira, ostaja še vedno dovolj prostora za odkrivanje pojavov, ki jih teorija ne predvideva. 3) Poudarek, da je epistemološko izhodišče UT v ameriškem pragmatizmu, nas opozarja na "konstruktivistično" naravo UT in na pomemben kriterij njene verifikacije, to je praktično uporabnost v kontekstu (kontekstih), kjer je nastala.

Naj se v nadaljevanju zadržim pri terminološkem vprašanju. Vesel sem, da se tudi Kavčič nagiba k prevajanju "grounded theory" z "utemeljena teorija", čeprav še vedno raje previdno uporablja kar kratico po angleškem izrazu, torej "GT" spričo prav plodovite zbirke novih poimenovanj. Imam slab občutek, da sem zmedo povzročil jaz. 

Moj glavni pomislek proti izrazu "utemeljena teorija" je bil, da ta izraz ne označuje ničesar specifičnega; vsaka teorija naj bi bila utemeljena.

Teorija, za katero se zavzemata Glaser in Strauss, naj ne bi bila torej nič posebnega, kar pa je v protislovju z njuno pozicijo, ki je prav v tem, da se zavzemata za drugačno razvijanje teorije, za poseben način, ne preko preverjanja dedukcij iz abstraktne teorije ali izmišljenih predpostavk.

Moj argument temelji pravzaprav na nerazlikovalni vsakdanji rabi izraza "utemeljen", "utemeljena teorija", rabi, ki enači in zamenjuje izraza "utemeljen" in "preverjen". Ko rečem "vsaka teorija naj bi bila utemeljena", hočem pravzaprav reči, naj bi bila vsaka teorija "preverjena". Avtorja utemeljene teorije pa uvajata dosledno razlikovanje med izrazoma "utemeljen" (grounded) in "preverjen" (verified). Nastopata proti prevladujočemu preverjanju teorij ob zanemarjanju njihovega utemeljevanja oziroma razvijanja z utemeljevanjem.

Moj "argument" pomeni pravzaprav, da skušam popravljati avtorja, namesto da bi pač v prevodu prevzel njun izraz. Isti argument velja namreč tudi v angleščini; tudi v angleščini naj bi bila v vsakdanjem pomenu besede vsaka teorija "grounded". Čemu sta torej avtorja izbrala ta izraz, če je dvoumen? Izbrala sta ga pač, njegovi dvoumnosti (v vsakdanjem govoru) navkljub, saj sta mu z vsem svojim delom dala dovolj določen poseben pomen.

"Prepričana sva, da je odkrivanje teorije iz podatkov - kar imenujeva utemeljena teorija - ena od pomembnih nalog, pred katerimi je današnja sociologija..." (Glaser/Strauss, 1967, str. 1)

Mislim, da moramo kar vztrajati pri izrazu "utemeljena teorija" in ga uporabljati v njegovem specifičnem pomenu "utemeljene teorije po Glaserju in Straussu". Naj ponovim argument. Ne velja, da naj bi bila vsaka teorija utemeljena; vsaka teorija mora biti preverjena. Utemeljena pa je, če je generirana po postopku oblikovanja utemeljene teorije po Glaserju in Straussu.

Viri:
Barney G. Glaser / Anselm L. Strauss. 1967. The Discovery of Grounded Theory: Strategies for Qualitative Research. New York: Aldine de Gruyter.
Matic Kavčič. 2012. Utemeljena teorija: kratek vpogled v epistemološka izhodišča in predstavitev t. i. Grounded Theory. V: F. Adam idr. Kvalitativno raziskovanje v interdisciplinarni perspektivi. Ljubljana: IRSA.
Blaž Mesec, Sanja Kaube. 2001. Doživljanje bolnikov s kolostomo z vidika teorije Corbinove in Straussa o urejanju kronične bolezni: poskusna teorija na osnovi kvalitativne analize. Soc. delo 40 (2001), 2-4: 159-180.