Tretja generacija VŠZNJ

Včeraj (12.11.12) sem se na seminarju o kvalitativni metodi srečal s tretjo generacijo prvega letnika magistrskega študija Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice (izpostava Ljubljana). Upokojencu so ta srečanja poživilo in preskus "zarjavelosti". Seminarja se je udeležilo 10 študentov (od 12). V začetku sem jih prosil, naj mi zastavijo vprašanja, na katera bi želeli odgovor. Pred tem so namreč že poslušali predavanja iz kvalitativne metodologije pri dekanji prof. Brigiti Skela Savič. Potem smo izvedli majhno anketo o njihovem zanimanju za različne teme s področij zdravstvene nege, da bi ugotovili, kje je težišče njihovega zanimanja; ali jih bolj zanimajo značilnosti in okoliščine pacientov, ali bolj statusna vprašanja profesije, ali pa vprašanja nege, kot osrednjega področja vede o zdravstveni negi. Sledil je pregled izvajanja kvalitativne raziskave, da bi se sporazumeli o jeziku, ki ga bomo uporabljali. Potem smo izvedli vajo kodiranja intervjuja s študentko nege o njeni študijski praksi, pri čemer smo uporabili didaktično tehniko miselnega vzorca; za tem pa še kodiranje intervjuja s pacientom s kolostomo.

Malo pred peto smo naredili nekajminutno pavzo, naslednjo pavzo smo izpustili. Seminar naj  bi trajal do 20:30. Dolgo za ljudi, ki so bili dopoldne v službi. Malo pred sedmo je odšla ena študentka. Nato sem uspel za nekaj minut zadržati skupino štirih študentk, ki so hotele oditi okrog sedmih; toliko, da dokončam predstavitev kodiranja intervjuja o praksi. Te so potem tudi odšle, češ da morajo iti skupaj, ker se vozijo z enim avtom. Ali pač z vlakom? Mislim, da na Jesenice, eno uro vožnje. S preostalimi petimi smo uspeli dokončati vajo kodiranja, nato pa so jo tudi ti, približno ob tri četrt na osem, jadrno popihali. Vprašalnika o interesih nismo obdelali, ker so tiste, ki so prej odšle, odnesle vprašalnike s seboj. 

Nisem bil zadovoljen. Spraševal sem se, kaj se je zgodilo. Zakaj so pobegnili? Jih ne zanima? Sem morda preveč zatežil? Dolgočasil? Sem res že preveč zarjavel za delo s študenti? Ko sem se pripeljal domov, sem ravno ujel začetek Gostilna išče šefa. Aha. Te oddaje sicer ne gledam, razen morda mimogrede včasih nekaj minut, vem pa, da jo gledajo mnogi. Pasionirano. Vročega stola ne smeš zamuditi. Kdo bo šel ven?

Vprašanja, ki so jih zastavili kolegi in kolegice, so naslednja:

• Imam občutek, da se pri nas vse preveč uporablja kvantitativna metoda. Je kvalitativna zapostavljena? Ali je ni mogoče tako množično uporabiti? Kakšno veljavo imajo kvalitativne raziskave glede na objavo? Ali ima kvalitativna raziskava res manjšo težo kot kvantitativna?
• Povezava kvalitativnih in kvantitativnih raziskav.
• Kakšne tehnike za zbiranje podatkov v kvalitativni raziskavi poznamo?
• Kako pogosto se uporabljajo intervjuji kot tehnika zbiranja podatkov v zdravstvu?
• Kako obdržati receptivno držo, kljub temu, da problem dobro poznamo?
• Koliko subjektivne ocene raziskovalca je lahko prisotno?
• Problem zanesljivosti kvalitativne raziskave. Nekateri avtorji zagovarjajo, da je kriterij zanesljivosti težko oziroma nemogoče doseči, saj je ponovljivost situacije nemogoča.
• Kako pogosto se uporablja računalniške programe za kvalitativno obdelavo?
• Ali sta metodi študije primera in akcijskega raziskovanja podobna oziroma ali se dopolnjujeta?

Na ta vprašanja bom odgovoril v naslednjih prispevkih.