To je eno od vprašanj, ki so mi jih zastavili slušatelji 3. generacije magistrskega študija VŠZNJ.
V splošnem razlikujemo dve vrsti podatkov (kvalitativnih ali kvantitativnih): primarne in sekundarne. Primarni so tisti, ki jih zberemo neposredno v okviru dane raziskave; sekundarni so podatki, ki so že zbrani; bili pa so zbrani v okviru drugih raziskav ali z drugim namenom, kot je namen naše raziskave. To razlikovanje je pomembno za kvalitativne raziskave, saj se pogosto opirajo na že zbrano dokumentarno gradivo; gradivo, ki je bilo zbrano z drugačnim namenom, kot je namen dane raziskave, to pa pomeni, da nam ni podrobno znan kontekst nastanka gradiva, kar otežuje interpretacijo in lahko vodi do nesporazumov. Vsekakor pa so bili tudi sekundarni podatki zbrani z eno od različnih tehnik za zbiranje primarnih podatkov. Te tehnike lahko delimo na tiste, ki temeljijo na opazovanju in tiste, ki temeljijo na spraševanju oziroma zapisovanju; tem pa dodamo še dokumente, ki temeljijo na samoopazovanju, dokumente iz uradnih virov ipd. Naj samo naštejem nekaj tehnik:
A. OPAZOVANJE
- nesistematično opazovanje, anekdotsko zapisovanje
- odkrito opazovanje s popolno udeležbo
- odkrito opazovanje z delno udeležbo
- odkrito opazovanje brez udeležbe
- prikrito opazovanje s popolno udeležbo
- prikrito opazovanje z delno udeležbo
- prikrito opazovanje brez udeležbe
- nesistematično zapisovanje pogovorov
- nestrukturiran (odprt) intervju
- skupinski intervju
- skupinska razprava, fokusne skupine
- esej (prosti spis)
- dnevniki
- potopisi
- pisma
- osebni dokumenti
- biografije, avtobiografije
- dokumenti organizacije (zapisniki sestankov)
- organizacijska poročila
- časopisni članki
- fotografije, video
- risbe, slike
- proizvodi materialne kulture
Več najdete v študijski literaturi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar