Mreža osebnih pojmov (MOP)

"Mreža osebnih pojmov" ali kratko MOP je moj provizorični naziv za različico pojmovnih mrež (Personal Meaning Mapping, PMM), ki se opira bolj na konstruktivistično pedagoško teorijo kot na pozitivistično. Pojmovna mreža (PM) je za razliko od mreže osebnih pojmov (MOP) vizualna predstavitev "smiselnih odnosov med pojmi v obliki propozicij" (Novak & Gowin, 1984, p. 15), kot je zapisano v enem prejšnjih prispevkov. Pojmovanje navedenih avtorjev je bližje pojmovanju raziskovalcev, ki konstruirajo pojmovne modele in mreže, in ki se skušajo pri tem dosledno držati osnovnega načela, da je PM mreža, ki jo sestavljajo POJMI in POVEZAVE med njimi. Tudi meni je bližje tako dosledno pojmovanje. Tako pojmovanje pa je naletelo na kritiko s pedagoškega vidika (Falk, 2000), češ da temeljijo PM na pozitivističnem pristopu k pedagogiki in da zahtevajo predhodno usposabljanje, kar v realnih izobraževalnih situacijah ni vedno izvedljivo. 

Prvič. Pozitivistični pristop predpostavlja, da se morajo vsi učenci naučiti določene snovi do določene stopnje obvladanja. Ta pristop predpostavlja idealno, popolno pojmovno mrežo, "ekspertno mrežo", ki bi jo sestavili strokovnjaki določenega vsebinskega področja. Po konstruktivističnem pristopu pa ima vsak učenec svojo posebno pojmovno mrežo, mrežo osebnih pojmov s posebnimi povezavami, ki jo dopolnjuje na svoj poseben način. Povedano drugače: vsakdo ima drugačno predznanje, ki si ga je pridobil v drugačnih okoliščinah in s katerim so povezane drugačne izkušnje in doživetja. Drugače si pridobiva novo znanje in na drugih mestih z drugimi pojmi dopolnjuje izhodiščno kognitivno shemo. Pojmi so torej osebna stvar, pri vsakem človeku so povezani z drugačnimi doživljajskimi asociacijami in imajo drugačne čustvene konotacije. Tudi učni napredek je osebna stvar, tako po hitrosti kot po smeri napredovanja. Učitelj naj bi napredek presojal bolj glede na učenčevo izhodišče in manj glede na druge učence ali glede na izobraževalni standard.

Drugič, pojmovnim mrežam (PM) očitajo, da so za didaktično rabo prezahtevne, preveč sestavljene in prekomplicirane. Da bi jih lahko uporabljali pri vsakdanjem pouku, se morajo učenci prej usposobiti. 

Zaradi obeh teh razlogov so predlagali enostavnejšo in bolj individualizirano različico pojmovnih mrež, to so "mreže osebnih pojmov", ki so po mojem občutku nekje med miselnim vzorcem (MV) in pojmovno mrežo (PM).

Učenci izdelajo mrežo osebnih pojmov običajno PRED učno dejavnostjo in PO njej. Učitelj pozove učence, naj na list papirja na sredino napišejo pojem, ki ga on pove kot SPODBUDO za razmišljanje. Okrog tega pojma pa naj zapišejo vse pojme (besede), ki jim pridejo s tem v zvezi na pamet. Potem se z vsakim učencem posebej pogovori o tem, kar je napisal, in doda na shemo svoja dopolnila (z drugo barvo). Po učni dejavnosti učitelj spet pozove učence, naj dopolnijo svojo shemo (pišejo s tretjo barvo), nakar se ponovno pogovarja z vsakim posebej in dopolni njegov izdelek (s četrto barvo).

Možne so različne variante tega postopka (pisanje na tablo, magnetna tabla, uporaba samolepilnih lističev ipd.). Učenci si lahko sheme izmenjajo med seboj.

Te pojmovne sheme potem analiziramo, tako da primerjamo shemo PRED in shemo PO pri istem učencu, in/ali tako, da primerjamo sheme učencev med seboj.

O tem več prihodnjič.

Viri:

Suh, Won-Joo (2010) 'Personal Meaning Mapping (PMM): A Qualitative Research Method for Museum Education.' Journal of Museum Education, 4 . pp. 61-82. - http://eprints.soas.ac.uk/8788/
Falk, J.H. & Dierking, L.D. (2000). Learning from Museums: Visitor Experiences and the Making of Meaning. Walnut Creek, CA: AltaMira Press.