nedelja, 31. oktober 2010

Utemeljena - utemeljitvena - induktivna teorija?

Glasser in Strauss sta odkrila 'grounded theory', kot sta bila sama prepričana do te mere, da sta svojo knjigo, kjer sta opisala njene značilnosti in način nastajanja, naslovila 'The Discovery of Grounded Theory'. Nas pa sta s tem postavila pred kar precejšnjo prevajalsko težavo. Kaj pravzaprav pomeni 'grounded'; kako to prevesti? Najprej pogled v slovar.


'Ground' kot samostalnik so 'tla, zemlja, zemljišče'; tudi 'osnova'; 'gain ground' pomeni napredovati.
'to ground', glagol, pomeni 'osnovati, utemeljiti'; pa tudi 'ozemljiti' (v elektrotehniki), se pravi povezati s tlemi, zemljo.
'ground floor' je 'pritličje, prizemlje'; 'groundless' je neosnovan, neutemeljen.


Vleče nas v dveh smereh, v smer 'zemlje, tal' in v smer 'temelja'. Po eni strani je 'grounded theory' teorija, ki je blizu tal, zemlje. Ni visoko v oblakih, ni 'grand theory'. Glasser in Strauss sta jo 'odkrila', se pravi zasnovala, v izrecni opoziciji do velikih družboslovnih teorij, 'grand theories', kakega Marxa, Parsonsa in drugih družboslovnih teoretikov. Po drugi strani pa nas vleče k 'temelju'. Po njima naj bi bila teorija empirično utemeljena. Nastane z minucioznim abstrahiranjem in povezovanjem pojmov tako, da za vsak pojem ali kategorijo lahko vedno najdemo pot nazaj do empiričnih referentov, izjav, beležk opazovanj, iz katerih je nastal pojem. Teorija, ki tako nastane, je hkrati utemeljena in ni 'grand' ampak bližje tlom. Če bolj prisluhnemo misli, da gre za teorijo, ki je nasprotje velike teorije, nam pridejo na misel besede, kot so: 'pritlehna', 'prizemljena', 'pritlična'. Če bolj prisluhnemo misli, da je to teorija, ki je zelo razvidno utemeljena v empiričnem gradivu, nam pridejo na misel besede, kot sta 'utemeljena', 'induktivna'. Zadeva se pa še nekoliko bolj zaplete. Ko namreč Glasser in Strauss pišeta o tem, kako priti do take teorije, se gibljeta na meta-teoretični ravni, razpravljata metodološko - ne o tem, kako izdelati vsebinsko teorijo o določenem področju ampak - o tem, kako sploh konstruirati katero koli teorijo. Njuna razprava o tem ni nujno sama 'utemeljena', je pa vsekakor razprava o tem, kako utemeljevati, je torej metodologija ali teorija utemeljevanja ali 'utemeljitvena' teorija.


Torej imamo za prevod na voljo naslednje pridevnike za teorijo:


pritlehna: po vsebini bi ta beseda povsem ustrezala. Ne gre za 'veliko' ali 'visoko' teorijo temveč za 'nizko', za teorijo 'srednjega dosega' ali 'pritlehno' ali 'pritlično' teorijo. Žal pri Slovencih, ki smo moralizatorski, to asociira na (moralno) 'nizkotnost': 'pritlehen človek' ne pomeni, da je nizek, majhen, ampak da je moralno oporečen, brez hrbtenice, zahrbten celo. 'Pritličen' pa se spet premočno povezuje z stanovanjsko-gradbeniško terminologijo, da bi se lahko ukoreninilo v naših vedah.


prizemljena: tudi ta beseda bi ustrezala, saj tudi ta pove, da ne gre za 'visoko' teorijo ampak za teorijo, ki je blizu tal, blizu zemlje. Za razliko od 'pritlehne' še poudari, da je povezana z zemljo, s tlemi, ne samo, da je blizu tal. 'Prizemljen biti' tudi nima negativnega prizvoka; nasprotno, 'prizemljen človek' je realist, ki se ne odmika od dejstev, ki ne zida gradov v oblakih, si ne izmišlja in ne fantazira. Meni zveni ta beseda dovolj dobro in bi jo prav lahko uporabljal. Žal, tako se zdi, nekaterim, ki se rajši gibljejo po parketu, preveč diši po zemlji; preveč preprosta beseda je. Z njo ne moreš 'promovirati' ne stroke ne sebe. Zemljemercu običajno rečemo geodet. Bolj nobel, ne?


utemeljena: povsem sprejemljiva beseda. Izraža sicer bolj dejstvo, da je skrbno stkana iz empiričnega gradiva, kot dejstvo, da je 'nizkega' ali 'srednjega' dosega, da je torej 'prizemljena'. Ker nismo Angleži, moramo pač nekaj podtonov žrtvovati. Težava s tem prevodom je v tem, da naj bi bila v znanosti vsaka teorija utemeljena in da nas bo torej nekdo, ki je oblikoval teorijo na osnovi kvantitativnih podatkov, užaljeno vprašal: A moja teorija pa po tvojem ni utemeljena, če samo svoji kvalitativno dobljeni teoriji praviš 'utemeljena'? (Namesto 'utemeljena teorija' bi lahko rekli tudi 'osnovana' a s tem se nič ne spremeni.)


utemeljitvena: V zadnjem času sem s tem v zvezi naletel na izraz 'utemeljitvena' teorija za označitev 'utemeljene' teorije. (Ker sem bil zadnja leta zunaj znanstvenoraziskovalnega pogona, nisem mogel slediti referenc, zato ne vem, kdo je to prvi zapisal.) Ta izraz bi rešil malo prej omenjeno zadrego, ki nastane ob priznanju dejstva, da so tudi kvantitativne teorije utemeljene in da nimamo 'kvalitativci' nobene pravice, da bi si lastili ta epiteton.
A iz gornje razprave sledi, da je ta prilastek umeščen na meta-teoretično raven. Označuje teorijo o utemeljevanju teorij in bi z njim lahko označili samo razpravo Glasserja in Straussa (in drugih, ki bi razpravljali, kako utemeljevati teorije), ne pa že izdelane konkretne teorije koga izmed nas, teorije o obvladovanju kronične bolezni na primer. Slednja ni utemeljitvena ampak, recimo, utemeljena, prizemljena ipd. 


induktivna: Ponuja se še en pridevnik za označitev teorije, 'induktivna teorija'. Pove nam, da taka teorija nastaja induktivno, s postopnim abstrahiranjem iz empiričnega gradiva. Tudi ta pridevnik ne pove, da gre za 'prizemljeno' teorijo, 'teorijo nizkega ali srednjega dosega', a mogoče bi se z njim znebili te utemeljeno-utemeljitvene dileme, pa bili hkrati dovolj fini za slovenske izobražence, da se ne bi mazali z zemljo. Na prvi pogled se zdi, da smo pred isto težavo kot z 'utemeljeno teorijo'. Kvantitativec bo dejal: A moja pa ni induktivna? - Jap, če prav pomislim, ni. Kako si prišel do nje? - Sestavil sem vprašalnik, poanketiral ljudi, obdelal podatke, izračunal statistične mere, interpretiral, posplošil, napisal teorijo - vse induktivno. - Na kakšni osnovi si pa izbral variable, jih definiral, sestavil vprašalnik? Če jih nisi ravno zdravorazumsko stresel iz rokava, si jih izbral in definiral na osnovi kake že obstoječe teorije. Torej si jih deduciral. Tvoj postopek je bil deduktivno-induktiven. Kvalitativne raziskave pa pogosto ne izhajajo iz danih teorij, ki bi jih preverjale, ampak šele iščejo variable, hipoteze in teorije. Njihov postopek je induktiven.


Bojim se, da bo ob tolikšni izbiri stvar še dolgo ostala neodločena.

Ni komentarjev:

Objavite komentar