Angleška beseda "experience" ima dva zelo različna pomena, Pomeni "izkustvo" v pomenu objektivnih empiriričnih podatkov, pomeni pa tudi subjektivno zavestno "doživljanje".
V tuji literaturi v angleščini pogosto naletim na izraz "experience" in ugotavljam, da ga v slovenščini dosledno prevajajo z "izkustvo". Je tak prevod ustrezen? Kako prevajamo in kako razumemo to besedo? Odgovor na to vprašanje se mi zdi pomemben predvsem zato, da bi zagotovili ustrezno razumevanje in razlikovanje različnih pomenov, ko razpravljamo o psihološki in sociološki teoriji in o kvalitativni metodi.
Kaj pomeni beseda "izkustvo" v slovenščini?
Angleško-slovenski slovar (A. Grad, Glotta, Obzorja Maribor 1993) :
experience ... izkušnja, izkustvo; doživljaj ... experienced izkušen
SSKJ:
izkustven tudi skustven ... ki temelji predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju: izkustvena metoda; izkustveno znanje / izkustveni in duhovni svet; teoretične in izkustvene vede // dobljen iz izkustva: izkustveni kriteriji; izkustveno spoznanje ...
izkustvenost ... 1. empiričnost: izkustvenost metode 2. redko izkušenost: delu se pozna velika življenjska izkustvenost
izkustvo ... 1. spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju: ugotoviti s pomočjo izkustva; uporabnost tega načela temelji samo na izkustvu / čutno izkustvo 2. knjiž. izkušnja: imeti bogata izkustva; življenjska izkustva / dolgoletna izkustva v stroki / odrsko izkustvo
...
Vidimo, da je v ospredju pomenov "izkustva" pomen "empirija", sledi pomen "življenjska izkušenost", bolj obrobno pa pomen "doživljanje".
Nedavno smo v slovenskem prevodu dobili Zanos (Flow) M. Csikszentmihalyja, knjigo, kjer je že v podnaslovu Psihologija optimalnega izkustva, "experience" prevedeno z "izkustvo". V poglavju Ponovno odkrivanje sreče piše M. Cs. (v prevodu): "V tistih redkih trenutkih nas prežema navdušujoče vznemirjenje, globok občutek zadovoljstva ... To sem poimenoval optimalno izkustvo. Doživlja ga mornar, ... občuti ga ... Začuti ga oče ... ljudje ... so doživeli izjemno bogata razodetja ... Take izkušnje ... niso nujno prijetne ... Toda na dolgi rok se optimalne izkušnje seštevajo v občutek mojstrstva ... v občutek sodelovanja ...
V odličnem pregledu Zgodovine psihologije (J. Musek, FF Ljubljana 2003) v prikazu pojmovanj Williama Jamesa naletimo na naslednji odstavek z naslovom "Radikalni empirizem": "... Spoznavanje in zavest ... obstajata kot neizpodbitno primarno dogajanje: toda zavest je "primarno gradivo" ... izkustvene vsebine, empirično gradivo, zavest je tukaj kot nekaj primarnega in nereducibilnega ... Za Jamesa je "čisto izkustvo" (pure experience) izhodišče filozofije in psihologije, princip čistega izkustva pa je zanj tudi metodološki postulat. Na izkustvu brez predpostavk o njem je treba graditi našo modrost." (Musek, str. 110)
Kako to razumeti? Kaj pomeni "izkustvo, izkustven"? V vsakdanjem, tudi strokovnem, govoru pojmujemo "izkustveno" tisto, o čemer se lahko prepričamo s svojimi čuti; kar vidimo, otipamo. Izkustvene vede imenujemo tiste, ki izhajajo iz čutnih podatkov, opažanj, in jih potem klasificirajo, primerjajo itd. Njihovo nasprotje je spekulativno mišljenje, ki operira samo s pojmi, ki dostikrat ne temeljijo na izkustvenih, nazornih, podatkih. Naravoslovne vede imajo izkustvene podatke za značilnosti predmetov, ki jih raziskujejo. Na eni strani je realni svet, ki ga raziskujejo, na drugi strani je raziskovalec, raziskovalčev um. Podatki so značilnosti reči ne uma. Predpostavka te predstave je, da obstaja delitev na razmišljujoči um na eni strani, na drugi pa svet, resničnost, o kateri um razmišlja. Empirično ali izkustveno v tem miselnem okviru pomeni nekaj, za kar smo s svojimi čuti ugotovili, da je resnična lastnost stvari.
Če malo pomislimo - tako je razmišljal Kant - so občutki, ki nam jih posredujejo čuti, vsebina naše zavesti. Rdeča barva predmeta pred nami je zgolj občutek v naši zavesti. Predmet sam po sebi nima barve; ima določeno površino, od katere se odbijajo elektromagnetni valovi določene valovne dolžine, ki se kot električni impulzi skozi oko in po živcu prenesejo v možgane - vse skupaj nam povzroči občutek rdeče barve. Rdeča barva, občutek rdeče barve, nastane v zavesti, ni lastnost predmeta. Empirično, izkustveno, je primarno vsebina zavesti, naš doživljaj, ki ga, sekundarno, pripišemo, kot da je lastnost predmeta. Naša zavest je edino, kar nam je neposredno dostopno. To ne pomeni, da zanikamo obstoj zunanjega sveta; zanikamo njegovo neposredno, nepopačeno spoznatnost (stvari po sebi) brez posredovanja zavesti.
Izkustveno pomeni torej doživljeno. Izkustvo je doživetje ali doživljanje. Ni narobe, če "experience" prevedemo z "izkustvo", če le-to razumemo kot zavest, bolje pa bi bilo, bolj določno, če bi v odvisnosti od konteksta vsaj včasih prevedli z "doživljanje". Jamesovo "čisto izkustvo" je čista vsebina zavesti. Csikszentmihalyjevo "optimalno izkustvo" je "optimalno doživetje".
Angleščina nima te sreče, da bi ta dva poudarka razlikovala, slovenščina pa ju razlikuje. Trstenjak zapiše na nekem mestu (Oris sodobne psihologije I, Obzorja Maribor 1973: str.189): "...Ti posamezni doživljaji so že stvar izkušnje." Jasno razlikuje pojma "doživljaja" in "izkušnje". Seveda se tudi angleščina znajde; naletel sem na izraz "lived experience", kar bi pomenilo "doživljaj, doživetje" za razliko od zgolj "experience", ki pomeni "izkušnja". Torej bi Trstenjakov stavek prevedli v angleščino takole: "These individual lived experiences are a matter of experience."