V.R.I.S.K.

Prej sem predstavil didaktično tehniko, ki se v angleščini imenuje KWL, slovenili pa bi jo lahko z VRU:
V - že VEM
R - RAD bi vedel
U - ugotovil sem, spoznal sem, naučil sem se.
Ta kratica ni preveč blagoglasna in sama po sebi nič ne pomeni.
Možgančki so mi potem delali naprej in mi pridelali idejo, da bi lahko to tehniko z njeno kratico vred preoblikovali v V.R.I.S.K.
V - že VEM (kaj vse o tej reči že vem)
R - RAD bi vedel (kaj bi o tem še rad zvedel)
I  - ISKAL bom (takole, po teh virih, na teh koncih - način raziskovanja)
S - SPOZNAL sem (ugotovil sem, naučil sem se te nove reči)
K - KAJ me še zanima (o tej reči)
Znameniti formular, ki ga ponujajo po netu, bi bil tedaj videti takole:

V	R	I	S	K
Kaj že VEŠ o tem?	Kaj bi RAD izvedel?	Kako boš ISKAL odgovore?	Kaj si SPOZNAL, se naučil?	KAJ te še zanima o tem?

In ko bo vse izpolnjeno, bomo VRISKALI od veselja.

Kvalitativna tehnika VRU

Tehnika VRU je bila prvotno predlagana kot uvajalna didaktična tehnika, s katero strukturirano vodimo proces spoznavanja pri učencih. Učenci najprej povejo ali napišejo, kaj o določenem področju že vejo (V). Nato povejo, kaj bi o področju radi (R) zvedeli. Po učni aktivnosti, samostojnem branju, učiteljevi razlagi, ogledu, poskusu, raziskavi pa povedo, kaj so novega ugotovili (U) ali spoznali.

V literaturi v angleščini je ta tehnika predstavljeno pod nazivom tehnika 'KWL' – K-know, W-want to know, L-learned.

S pomočjo te tehnike si učenci skupaj z učiteljem ustvarijo jasen pregled nad procesom učenja od inventure začetnega znanja, preko zastavljanja vprašanj, do tega, kaj so v vmesnem pedagoškem procesu novega spoznali oziroma pridobili.

To tehniko lahko uporabimo tako, da na tabli z navpičnimi črtami razdelimo površino na tri polja. Na vrhu prvega napišemo KAJ VEM (ali samo VEM oziroma V, potem ko so učenci že navajeni te tehnike), na vrhu drugega KAJ BI RAD ZVEDEL (RAD ali R) in na vrhu tretjega KAJ SEM UGOTOVIL (UGOTOVIL ali U) (ali KAJ SEM SPOZNAL). Učenci potem drug za drugim odgovorijo na ta vprašanja, mi pa zapisujemo njihove odgovore na tablo. Lahko pa si učenci tako razpredelnico narišejo na liste, tako da vsak zase odgovori na ta vprašanja.

V	R	U
KAJ ŽE VEM	RAD BI ZVEDEL	UGOTOVIL SEM

Iz te osnovne tehnike so izpeljali dopolnjene tehnike. Prva med izpeljanimi tehnikami je tehnika VRKU. Med stolpca R in U so vrnili stolpec K – KAKO bom prišel do odgovorov na svoja vprašanja. Druga med izpeljankami je tehnika VRUŠ (Š – kaj bi ŠE rad vedel), tretja pa  kombinacija VRKUŠ. Očitno je, da lahko sami dodajamo še druge rubrike. Vendar se tako izgubi osnovna prednost te tehnike, to je njena preprostost.

Ta tehnika je primerna tudi kot tehnika kvalitativnega raziskovanja v pedagogiki, predvsem pri kvalitativni evalvaciji pedagoške prakse na vseh stopnjah poučevanja, saj nam da podatke o napredku učencev pa tudi podatke o načinu njihovega razmišljanja in raziskovanja.  
Vir: http://olc.spsd.sk.ca/DE/PD/instr/strats/kwl/
http://www.readwritethink.org/files/resources/printouts/KWL%20Chart.pdf

Komunikacijski kvadrat (po Schulz von Thun, 1981)

V zadnjem tednu sem se nekaj ukvarjal z vprašanji komuniciranja. Pri tem sem brskal po starih knjigah (v katerih se vedno najde kaj spregledanega a koristnega). Komunikacija pomeni sporazumevanje. Dobra komunikacija je tista, pri kateri prejemnik razume sporočilo tako, kot ga razume tisti, ki sporoča. Slaba komunikacija vodi do nesporazuma: prejemnik razume sporočilo drugače kot tisti, ki sporoča. Pri sporočanju moramo biti pozorni na štiri vidike sporočila: vsebino, odnos, samorazkrivanje in poziv.

1. Vsebina (o čem obveščam). Sporočilo naj bi vsebovalo jasno in razumljivo stvarno informacijo. "Trikrat sem pozvonil pri tebi in ni bilo odziva."

2. Odnos (kaj si mislim o tebi, kakšen je najin odnos). Način, kako sporočam, razkriva, kako vidim prejemnika sporočila. Vidim ga lahko kot po statusu višjega ali nižjega od sebe, močnejšega, šibkejšega, ki potrebuje zaščito, pomoč. Lahko sem do drugega spoštljiv, podcenjevalen, pridigarski, udvorljiv ipd. Razkriva pa tudi moje mnenje o najinem medsebojnem odnosu. Sva na distanci, intimna, poslovna, v komplementarnih vlogah ipd. Odnos se kaže v obliki izjav, tonu, neverbalnih znakih. Drugi čuti, da ga na neki način obravnavamo. Značilni za to raven izražanja so 'mi-stavki' ali 'midva-stavki'. V gornjem primeru zaznamo zviška izgovorjen očitek. 

3. Samorazkrivanje (kaj sporočam o samem sebi). Ko sporočamo, razkrivamo tudi sebe. Lahko pri drugih hote ustvarjamo vtis o sebi; lahko prikrivamo svoje lastnosti, lahko pa se nehote razkrivamo. Lahko smo bolj ali manj pristni ali odkriti. Značilni za to raven izražanja so 'jaz-stavki'. Govorec v našem primeru razkriva svojo jezo ali razočaranje. 

4. Poziv (kaj bi rad pri tebi dosegel). S sporočilom želimo doseči določen namen. Skušamo vplivati ali manipulirati. Prejemnik naj bi določene reči storil ali opustil, mislil ali čutil. Naš poskus vplivanja je lahko bolj ali manj odkrit. Če je prikrit, gre za manipulacijo, pri kateri uporabljamo enostransko in tendenciozno sporočilo. V gornjem primeru pozivamo partnerja, naj bi se oglasil, če je bil doma; naj nas ne vabi, če ne misli resno; naj drži obljubo, naj bo bolj zanesljiv ipd. 

Ko beremo ali poslušamo kako sporočilo, vedimo, da so med vrsticami tri vrste sporočil.

Vir: F. Schulz von Thun, Miteinander reden: Storungen und Klarungen. Rororo, Reinbek bei Hamburg, 1981.

Nov začetek - po enoletnem premoru

Ta stran, za katero sem prvi prispevek napisal 31.10.10, je bila prvotno namenjena samo študentom in študentkam bolonjskega magistrskega študija zdravstvene nege na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice. Zadnji prispevek je bil napisan 15.12.10. Potem sem bralcem samo še zaželel srečno novo leto. V novem letu se pa nisem več oglasil. Nobenega posebnega razloga ne morem navesti ne kot pojasnilo ne kot opravičilo. Pritegnila so me druga področja, ukvarjal sem se z vsem mogočim. Svojega nekdanjega področja strokovne dejavnosti nisem več spremljal in nisem ga hotel več spremljati, ker sem imel občutek, da sem na račun službe toliko reči zamudil in zanemaril. Umetnost, glasba, gledališče, lepa književnost, fotografija, potovanja - toliko privlačnih, slabo raziskanih področij; čemu bi se človek vse življenje ukvarjal le s svojim nekdanjim ožjim strokovnim področjem. Potem pa se je pokazalo, da je tu in tam še kaj zanimanja, predvsem pa, da bi tudi mene še zanimalo kdaj pa kdaj pogledati v kakšno strokovno revijo, pokomentirati kaj napisanega, se pridružiti temu ali onemu raziskovalnemu projektu, čeprav samo v kaki obstranski vlogi. Tako sem sklenil, da ta blog ohranim, čeprav sem ga bil že nameraval zbrisati. Rad bi razširil področje svojih kratkih sporočil s kvalitativnega raziskovanja tudi na akcijsko raziskovanje in druge paberke s strokovnih področij, omenjenih v naslovu. Blog sem tudi odprl za javnost.
Ne bi rad napovedoval nadaljnje usode te strani. Precej muhast sem. Mogoče me bodo k večji stalnosti in prizadevnosti spodbudili vaši komentarji. Naj si torej s tem nadaljevanjem zaželim srečno.

Srečno 2011

Definiranje pojmov (2)

Ker naj bi nas kvalitativna analiza gradiva pripeljala do poskusne teorije kot svojega zaključka, je priporočljivo, da empiričnim definicijam, kot smo jih opisali v prejšnjem prispevku, dodamo nekaj 'mesa', da jih izrazimo kot slovarske definicije, to je v stavkih, ki izražajo tudi kontekst. Te stavke bomo kasneje sestavili v poskusno teorijo. Prejšnji zgled bi morda takole nadaljevali (čeprav zvenijo te definicije kot objektivne trditve, vemo, da izražajo le stališče uporabnikov, pacientov, ki so sodelovali v intervjujih):

OSAMLJENOST: Uporabnik v psihiatrični bolnišnici ne more spoznati pravih prijateljev, pač pa ostaja, s kupom

problemov in težav, bolj ko ne osamljen in zaprt vase.

KONCENTRACIJA RAZLIČNE PROBLEMATIKE: Vsak posameznik, ki se znajde na psihiatriji s seboj prinese cel kup problemov, težav in stisk, ki jih, ker se znajde v problemsko močno obremenjeni sredini, raje zadrži zase in premleva v sebi.

STRAH PRED REAKCIJO DRUŽBE: Uporabnike psihiatrije navadno pesti močan strah pred negativnimi odzivi družbe - bojijo se, kaj bodo ljudje o njih govorili, strah jih je stigme, posmehovanja in ponižanja.

UPORABITI INTELIGENCO ALI PROPASTI: Če kot pacient psihiatrične bolnišnice ravnaš inteligentno, preudarno in pametno, lahko to obrnes sebi v prid in narediš nekaj zase. V primeru uporabe sile in agresije pa lahko sledi le regresija in propad.

OBČUTEK STIGMATIZIRANOSTI: Eden od uporabnikov se nikdar ni počutil kakorkoli stigmatiziranega in odrinjenega. Psihiatrična izkušnja mu ni nikdar "zastrupila" življenja do te mere, da bi se zaradi nje počutil manjvrednega, slabšega od drugih. To verjetno ni splošna izkušnja.

ODLOČANJE V ROKAH PSIHIATROV (HETERONOMNO ODLOČANJE): O tem kdo je nor", v psihiatrični bolnišnici odloča psihiater, ki se mu ni moč zoperstaviti, ali mu glede njegovih domnev in ugotovitev ugovarjati. Uporabnikom ob tem preostanejo druge strategije izražanja svojega mnenja in kritike - npr. pisanje pesmi.

PREPUŠČENOST SAMEMU SEBI: Uporabniki se, če nimajo sorodnikov ali drugih, ki bi jim bili blizu, po odpustitvi iz bolnišnice lahko znajdejo v hudih eksistenčnih težavah. Mnogi so prepuščeni samim sebi in odvisni od

lastne iznajdljivosti.

PRISILA IN KONTROLA: Bolnišnični sistem je tog, poln kontrole in prisiljevanja.

OSKRBA: Oskrba in hrana, ki jo nudijo uporabnikom v psihiatrični bolnišnici, je na pohvalnem

nivoju - primerljivem celo s hotelskimi standardi.

ANONIMNOST: Uporabniki morajo z vstopom v psihiatrično bolnišnico sprejeti "vlogo številke", kar že vnaprej

izključuje pristno delo s posameznikom, saj ta (v veliki meri) "ne obstaja več".

OMEJENA SVOBODA: Možnosti uporabnikov v bolnišnici so okrnjene in omejene. Čeprav so odrasli Ijudje, osebje kontrolira in nadzoruje skorajda vsak njihov korak.


Vir: Alenka Grošičar, Stanovanjska skupina za ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi stiskami, Seminarska naloga. VŠSD Ljubljana, 1999.
https://sites.google.com/site/kvalitativnametodologija/raziskovalne-naloge-studentov

Definiranje pojmov (1)

Veseli december zahteva svoje žrtve - najbrž na moji in na vaši strani. Ga bomo že nekako prebrodili. Hočem reči: nisem pozabil na vas. - Ko smo govorili o analizi kvalitativnega gradiva po metodi utemeljene teorije, smo zelo bežno omenili definiranje pojmov kot korak v analizi. Obnovimo si spomin. Prepis intervjuja najprej kodiramo, nato kode uredimo v smiselne kategorije, pojme in kategorije nato definiramo, na koncu pa vse skupaj sestavimo v sistematičen red in povežemo v zgodbo - poskusno teorijo. Kot zgled prve faze, kodiranja, sem navedel izsek iz seminarske naloge o članih stanovanjske skupine ljudi, ki so se bili zdravili v psihiatrični bolnišnici. Iz njihovih pripovedi je avtorica (gl. vir) izdelala teorijo o razliki med bivanjem v bolnišnici in v stanovanjski skupini, katere bistvo je razlika med heteronomnim (od zunaj vsiljenim) in avtonomnim (po stanovalcih samih oblikovanim) redom.
Prvi korak analize je - potem ko smo zapis intervjuja razčlenili na enote - prosto ali odprto kodiranje, to je pripisovanje pojmov izjavam, po vrsti ob besedilu. To smo si ogledali.
Drugi korak je urejanje kod (pojmov) v širše celote (kategorije), pri čemer pod pojmi še vedno pišemo prvotne izjave. Te izjave so pravzaprav empirična definicija pojmov. Za vsak pojem vemo na osnovi izjav, ki jih vključuje, kaj pomeni v okviru te raziskave. V računalniških programih kvalitativne obdelave so pojmi definirani na ta način. Če kliknemo določen pojem (kodo) in nato 'definiraj', se izpišejo izjave, ki smo jih kodirali s tem pojmom. Zgled:
OSAMLJENOST
- V Polju ne moreš spoznati prijateljev

KONCENTRACIJA RAZLIČNE PROBLEMATIKE

- tam so Ijudje z različnimi problemi...

STRAH PRED REAKCIJO DRUŽBE

- ... bojijo se, kaj bodo rekli Ijudje, bojijo se stigme, posmehovanja in ponižanja...

UPORABITI INTELIGENCO ALI PROPASTI

- V Polju moreš uporabiti IQ - sile nobene, drugače propadeš.

- Tisti, ki je v bolnici, če je inteligenten postane diplomat, če ne gre pa v dom za stare.

ODSOTNOST OBČUTKA STIGMATIZIRANOSTI

- Nikoli se nisem počutil stigmatiziranega...

ODLOČANJE V ROKAH PSIHIATROV

- O tem, kdo je nor odloča bog - on pa ima takšno šibo, da "na psihiatrovo rit pase".

- ... vedno se ne moreš strinjati s psihiatrom - včasih ti "dokurči", napišeš pesem in vse skupaj

      skritiziraš...

- Psihiater večkrat reagira napačno, če mu direktno poveš, kako je s tabo...

PREPUŠČENOST SAMEMU SEBI

- V bolnici te zadržijo 2,3 mesece, nato pa mars gremo in znajdi se kot ves in znas...

  ... če ne najdes nič, gres lahko v dom za stare ali k prijateljem, čejih imas...

PRISIILA IN KONTROLA

- V bolnici ne trpijo lenuhov - delajo po principu: delaj in moli!

- Tam ne bi mogel dolgo zdržati. preveč je prisiljevanja...

- V bolnici je glede reda in discipline sama prisila.

DOBRA OSKRBA

- Imajo pa dobro - hotelsko oskrbo...

- ... hotelsko hrano - po želji, tudi za vegeterijance...

ANONIMNOST, NEOSEBNOST

- Nismo le številke kot v bolnici.  

OMEJENA SVOBODA

- V bolnici tudi ni bilo toliko svobode...

- V bolnici je vzpostavljena večja kontrola - težko narediŠ kaj mimo osebja...

Vir: Alenka Grošičar, Stanovanjska skupina za ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi stiskami, Seminarska naloga. VŠSD Ljubljana, 1999.
https://sites.google.com/site/kvalitativnametodologija/raziskovalne-naloge-studentov